Na otrokov zgodnji razvoj vplivajo številni dejavniki, na katere lahko vplivamo. V najzgodnejših letih življenja, zlasti od nosečnosti do tretjega leta starosti, dojenčki potrebujejo hrano, ljubezen in spodbudo za zdrav razvoj možganov. Nedavni napredek v nevroznanosti je prinesel nove ugotovitve o razvoju otrokovih možganov v tem obdobju. V prvih letih otrokovega življenja možgani tvorijo nove povezave z osupljivo hitrostjo. Po podatkih Centra za razvoj otrok Harvardske univerze se vsako sekundo tvori več kot milijon povezav. Tako hitro se možgani ne bodo nikoli več razvijali.
V procesu izgradnje možganov na tvorbo možganskih povezav vplivajo prehrana, igra, ljubezen staršev – občutek varnosti, spodbuda in pozornost otroku. Ti dejavniki so osnova za nadaljnji razvoj otroka. Še vedno veliko otrok ni deležnih ustrezne ljubezni, igre in prehrane, ki jo njihovi možgani potrebujejo. Povedano drugače, več pozornosti se namenja fizičnemu izgledu otrok kot pa razvoju njihovih možganov.
”Če se osredotočiš na začetek zgodbe, lahko vplivaš na celotno zgodbo.”
– Raffi Cavoukian
Kombinacija dejavnikov vpliva na to, zakaj imajo nekateri otroci dostop do naštetih dejavnikov, ki jih potrebujejo in zakaj drugi otroci nimajo dostopa do le-teh. Pogosto imajo najbolj prikrajšani otroci najmanjšo možnost za dostop do potrebnih dejavnikov, ki so potrebni za razvoj možganov v otrokovem zgodnjem življenju. Pogosta ali dolgotrajna izpostavljenost ekstremnemu stresu – na primer zaradi zanemarjanja ali spolnih zlorab – lahko sproži naravni odziv telesa, ki brez pomoči odrasle osebe pripelje do toksičnega stresa, kar vpliva na oviranje razvoja možganov. Ko se otrok razvija, toksični stres vpliva na razvoj fizične, duševne in vedenjske težave v nadaljnjem življenju.
Več kot 80% dojenčkovih možganov se razvije pred tretjim letom starosti.
V prvih dveh letih otrokovo telo za razvoj možganov porabi 75% vsakega obroka.
15 minut igre lahko stimulira tvorbo tisočih možganskih povezav.
”Vsakič, ko se starš pogovarja s svojim malčkom, v otroku nekaj zažari – to je stimulacija starša, ki spodbudi tvorbo možganskih povezav.”
– dr. Pia Rebello Britto, nevroznanstvenica, UNICEF-ova višja svetovalka na področju otrokovega zgodnjega razvoja.
Pomen dojenja za otrokov zgodnji razvoj
Materino mleko je biološka tekočina, ki ima specifično sestavo za ustrezno hranjenje lastnega otroka. Vsebuje vse potrebne sestavine, ki jih novorojenček in dojenček potrebujeta v določenih fazah razvoja. Poleg hranil vsebuje še številne dodatne sestavine, ki sodelujejo v obrambi pred mikrobi, vplivajo na razvoj otrokovega imunskega in prebavnega sistema ter sodelujejo pri presnovi.
Dokazane so koristi dojenja in hranjenja z materinim mlekom za otroka in za mater. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in številna druga strokovna telesa svetujejo izključno dojenje prvih šest mesecev življenja.
V zadnjih desetletjih je mnoge raziskovalce pritegnil vpliv prehrane v rani mladosti na telesni in umski razvoj otrok. Ali se dojeni otroci razlikujejo od otrok hranjenih z umetnimi mleki tudi po intelektualnem razvoju, se sprašujejo v številnih študijah. Pozitiven vpliv dojenja na kognitivni razvoj ima številne razloge: nekatere sestavine materinega mleka, ki jih ne najdemo v prilagojenih mlekih, spodbujajo razvoj centralnega živčevja. Telesni stik med materjo in otrokom pripomore k čustveni navezanosti med njima in spodbuja razvoj. Domače okolje ima prav tako pomemben vpliv na šolski uspeh. Materina odločitev za dojenje, posebej za dolgo dojenje kaže na njeno skrb za zdravje otroka in motivacijo, da stimulira otrokov razvoj.
Dojenje je dokazano povezano z boljšim uspehom na testih inteligenčnega kvocienta (IQ) in sicer v povprečju za približno 3,5 točk IQ. Študije, ki so raziskovale vpliv dojenja na razvoj možganov donošenih otrok, so dokazale tudi linearno povezavo med trajanjem dojenja in besednim IQ otrok pri starosti 7 let. Posamezniki, ki so bili dojeni, tudi kasneje v življenju dosegajo boljše rezultate v šoli in imajo višjo izobrazbo. To bi lahko pojasnili z vsebnostjo dolgoverižnih poli-nenasičenih maščobnih kislin v materinem mleku, ki vplivajo na razvoj možganov. To se kaže predvsem s povečanim volumnom bele možganovine in povečano mielinizacijo pri dojenih otrocih.
Dojenje zagotavlja boljše možnosti za psihično povezavo med materjo in otrokom. Zgodnji stik med materjo in otrokom po rojstvu prinaša večjo navezanost na otroka, več razvajanja, več ljubkovanja in poljubljanja. Doječe matere so bolj pozitivno razpoložene do otrok. To podaljšuje dojenje in zmanjšuje možnost za zlorabo, malomarnost in zapustitev otroka kasneje v otroštvu. Dojeni otroci so bolj aktivni, več so budni, se hitreje prebujajo, prej shodijo, medtem ko nedojeni izkazujejo večjo bojazljivost in psihično preobčutljivost.
Preberite še: Nasveti za starše: prvi dve leti otrokovega življenja
Članek je nastal v sodelovanju z prim. Andreja Tekauc Golob, dr. med., spec. pediater, IBCLC, predsednica Nacionalnega odbora za spodbujanje dojenja.
