Duševno zdravjeKako se počutiš?
Kdaj ste koga nazadnje vprašali kako se počutiš?
In kdaj ste na to isto vprašanje sami odgovorili z vso iskrenostjo?
Kolikokrat ste pomislili, da se za običajnim v vljudnostnim v redu skriva nekaj povsem drugega?
“Nobenega ne briga zame.”
“Nisem evforičen, nisem žalosten.”
“Nekako mi je vseeno za vse.”
“Zdi se mi, da sem pozabil biti srečen.”
“Ne spomnim se, kdaj bi se nazadnje zjutraj zbudila in bila vesela novega dne.”
“Pridejo momenti, ko ne moreš več.”
Izjave otrok in mladih, sodelujočih v raziskavi UNICEF-a Slovenija o samooceni duševnega zdravja, 2021.
Kako opazimo, da je nekdo v stiski?
Čez noč spremenjeno in izrazito pretirano vedenje je lahko prvi pokazatelj, da je nekdo v stiski. Mnogi pa svojo stisko prenašajo tudi molče, sami zase, na način, da so čim bolj pridni in nemoteči. Te je še posebej težko opaziti, pa vendar je prav ta oblika stiske zelo boleča, težka in naporna.
Zakaj moramo odreagirati čim prej?
Različne stiske in stresne položaje doživljamo vsi. V nekaterih primerih pa te stiske zaradi prepogostega in intenzivnega stresa prerastejo v duševne motnje, ki zahtevajo strokovno pomoč in v najhujših primerih, ki jih je žal veliko, tudi bolnišnično obravnavo.
Pomembno je, da stiske prepoznamo in nanje ustrezno odreagiramo, takoj ko se pojavijo oziroma čim prej.
Polovica vseh duševnih težav se namreč začne že pred 15. letom starosti, 75 % vseh duševnih motenj pa se razvije do 25. leta starosti.
Med otroki in mladimi v Sloveniji strokovnjaki v zadnjem letu zaznavajo več anksioznosti, depresije, motenj hranjenja in poskusov samomora. Glede na rezultate v raziskavi UNICEF-a Slovenija pa večina otrok in mladih rešuje svoje stiske sama, oziroma se o njih ne pogovarja z odraslimi.
Kako začnemo?
- Bodimo bolj senzibilni do sebe in drugih: opazujmo, prisluhnimo, spregovorimo.
- Začnimo pogovor s Kako se počutiš.
- Naučimo se prepoznavati čustva. Pri tem si lahko pomagamo z Abecedo čustev.
- Prosimo za pomoč če smo v stiski.
Zanimive vsebine
Objave v medijih
Podporniki kampanje
V preteklosti so nas podprli tudi:
Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« so sofinancirali Evropska unija, Ministrstvo za javno upravo in Ministrstvo za zunanje zadeve, izvedla pa Platforma SLOGA. Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev.
Projekt je delno omogočil Open society Initiative za Evropo v okviru Open Society Foundations.