O nasilju med otroki govorimo takrat, ko je otrok ali mladostnik dalj časa izpostavljen nasilnemu vedenju s strani sovrstnikov. Pri tem ni mišljeno samo fizično nasilje, ki je najbolj vidno, temveč tudi druge oblike nasilja, ki so morda manj vidne, vendar enako boleče. Gre tudi za verbalno nasilje, kot je npr. posmehovanje, psihično nasilje kot so grožnje in socialno nasilje kot je izključevanje. Posledice takšnega obnašanja pri otrocih so strah, slabše učenje, izogibanje šoli, negotovost, nizko samospoštovanje, ki vse škodijo otrokovemu osebnostnemu razvoju.

Raziskave doma in v svetu kažejo, da je blizu 20 odstotkov otrok, ki so podvrženi medvrstniškemu nasilju, da se večina (80 odstotkov) nasilja dogaja v starostni skupini 12 do 16 let, da je v vrstniško nasilje vpletenih več fantov kot deklet (85 odstotkov) in da se nasilno obnašanje največkrat dogaja na poti v šolo in okoli nje. Žrtve nasilja so tisti otroci, ki so zaznani kot šibki, na nek način drugačni, prezaščiteni, nesamozavestni, otroci s posebnimi potrebami in otroci iz manjšinskih skupin. Raziskave tudi kažejo, da se lahko nasilno obnašanje med otroki zmanjša z načrtovanim posredovanjem in da je prostor, kjer lahko to najučinkoviteje to dosežemo prav šola.