V Sudanu lakota ogroža več kot 400 tisoč ljudi.
V Sudanu lakota ogroža več kot 400 tisoč ljudi.
UNICEF logo

Projekti v SlovenijiPreprečevanje nasilja

Najbolj uničujoče vrste nasilja so pogosto skrite pred očmi javnosti

Mnogih oblik nasilja se odrasli ne zavedajo in ga nehote izvajajo nad otroki. Eno takih oblik je sramotenje. Tudi psihično nasilje je vse prevečkrat v družbi neprepoznano. Najbolj prepoznano je fizično nasilje, vendar so tudi pri tem starši popustljivi do sebe in se marsikomu klofuta ali ‘ena po riti’ ne zdi problematična. Radi bi poudarili, da je kakršnokoli nasilje staršev ali skrbnikov nad otroki in med družinskimi člani nesprejemljivo in v Sloveniji tudi z zakonom prepovedano. 

Tudi v šolah je nasilje zelo prisotno. Nad otroki se znašajo tako drugi otroci – med vrstniško nasilje, kot tudi učitelji. Sramotenje otrok, poniževanje in psihično nasilje je zelo subtilno in mnogi učitelji se sploh ne zavedajo, da ga izvajajo. Nasilje učiteljev je nesprejemljivo. Vsaka šola bi se morala zavzeti za ničelno toleranco do nasilja. 

Nasilje prizadene vse otroke. Najbolj ogroženi pa so otroci, ki živijo z invalidnostjo, tisti, ki trpijo zaradi skrajne revščine, deklice in dečki v institucionalnem varstvu ter otroci, ki so ločeni od svojih družin ali so na poti – kot migranti, begunci ali prosilci za azil. Spolna usmerjenost, spolna identiteta in pripadnost marginalizirani družbeni ali etnični skupini prav tako povečujejo možnost, da bo otrok žrtev nasilja.

Ne glede na to, kateri obliki nasilja je otrok izpostavljen, ima lahko njegova izkušnja resne in vseživljenjske posledice. Nasilje lahko povzroči telesne poškodbe, spolno prenosljive okužbe, tesnobo, depresijo, samomorilne misli, nenačrtovano nosečnost in celo smrt. Dokazi tudi kažejo, da lahko toksični stres, povezan z nasiljem v zgodnjem otroštvu, trajno poslabša razvoj možganov in poškoduje druge dele živčnega sistema.

Dolgoročni vedenjski učinki na otroke vključujejo agresivno in antisocialno vedenje, zlorabo snovi, tvegano spolno vedenje in kriminalno vedenje.

Kljub tem resnim posledicam za telesno in duševno zdravje velika večina otrok žrtev nikoli ne poišče ali prejme pomoči za okrevanje. Še več, otroci, ki odraščajo v okolju nasilja, ga bodo kot mladi odrasli in skrbniki sami najverjetneje ponovno izvajali, kar pomeni, da bodo ustvarili novo generacijo žrtev.

Poiščite pomoč

V primeru, da se znajdete v situaciji, ko ste žrtev nasilja in si ne morete pomagati sami, je nujno, da poiščete pomoč.

Oseba z izkušnjo nasilja velikokrat ne prepozna nasilja, dokler ni že močno zlorabljena. Zato poudarjamo, da je izjemno pomembno, da poiščete pomoč takoj, ko vam določena oseba vzbuja negativna čustva. Mogoče gre za slab dan ali slabo splošno počutje, preobremenitev ali stres zaradi drugih dejavnikov, lahko pa je to rezultat nasilnega vedenja povzročitelja. Obisk ali telefonski pogovor s strokovnjakom nam je v pomoč pri razumevanju naših občutkov.

Psihično nasilje, sramotenje, mobing, buling in druge oblike neverbalnega nasilja so izjemno skrite in subtilno izražene. Velikokrat se niti storilec sam ne zaveda, da sogovornika ponižuje, sramoti itd. Zato je lahko pogovor s strokovnjakom tudi zelo dobra preventiva, ki bo pripomogla k rešitvi problema. 

V kolikor potrebujete pomoč, se lahko obrnete na najbližjo Varno točko. Poiščite jo na zemljevidu, ali pa pokličite na telefonsko Varno točko: 031 510 200, dosegljivo vsak delovnik med 9.00 in 17.00 uro.

Več o nasilju si preberite na spletni strani Društva za nenasilno komunikacijo.

Preberi več

o preprečevanju nasilja

Piškotke uporabljamo, da bi izboljšali uporabniško izkušnjo. Z uporabo spletnega mesta soglašate, da jih lahko uporabljamo. Več informacij.