Združeni narodi so sporočili, da je leto 2020 zaznamovalo pomanjkanje hrane. Razmere so se močno poslabšale, kar je bilo v veliki večini verjetno povezano z učinki pandemije. Ti še vedno niso v celoti preučeni , poročilo, ki ga je pripravilo več agencij, pa ocenjuje, da je bila približno desetina svetovnega prebivalstva (do 811 milijonov ljudi) v lanskem letu podhranjena. To število pomeni, da se bo treba izjemno potruditi, če želimo odpraviti svetovno lakoto do leta 2030.
Letošnja izdaja The State of Food Security and Nutrition in the World (Stanje na področju ustrezne oskrbe s hrano in prehrane v svetu) je prva tovrstna svetovna ocena v obdobju pandemije. Poročilo so objavili UNICEF, Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), Mednarodni sklad za razvoj kmetijstva (IFAD), Svetovni program Združenih narodov za prehrano (WFP) in Svetovna zdravstvena organizacija.
Prejšnje izdaje so svet že opozorile na to, da je ogrožena ustrezna oskrba s hrano milijonov ljudi po svetu, med katerimi je tudi mnogo otrok. »Žal se zaradi pandemije še naprej kažejo šibke točke naših prehranskih sistemov, ki ogrožajo življenje in preživetje ljudi po vsem svetu,« so v letošnjem predgovoru zapisali direktorji petih agencij Združenih narodov .
V nadaljevanju opozarjajo na »kritično prelomnico«, čeprav obenem upajo, da bo razmere spremenil vse večji diplomatski zagon. »Letos imamo edinstveno priložnost za napredovanje na področju ustrezne oskrbe s hrano in prehranjevanja s pomočjo preoblikovanja prehrambenih sistemov na naslednjem vrhu UN Food Systems Summit, vrhu Nutrition for Growth Summit in COP26 o podnebnih spremembah.« Peterica dodaja še, da bo »izkupiček teh dogodkov oblikoval […] drugo polovico desetletja dejavnosti Združenih narodov na področju prehrane« (gre za politiko globalne zavezanosti, ki še ni dosegla vseh svojih potencialov).
Podrobnosti o številkah
Okrog leta 2015 je podhranjenost začela naraščati in tako razblinila upanje na nepreklicno zmanjševanje. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da se je leta 2020 podhranjenost povečala na absolutni ravni in tudi sorazmerno ter prehitela rast prebivalstva: v lanskem letu je bilo podhranjenih približno 9,9 odstotka celotnega prebivalstva, v letu 2019 pa 8,4 odstotka.
Več kot polovica vseh podhranjenih ljudi (418 milijonov) živi v Aziji, več kot tretjina (282 milijonov) v Afriki, manjši delež (60 milijonov) pa v Latinski Ameriki in na Karibih. Najbolj strmo pa se je podhranjenost vzpela v Afriki, kjer ocenjujejo, da je njena razširjenost (ki prizadene kar 21 odstotkov prebivalstva) več kot dvakrat višja od tiste v kateri koli drugi regiji.
Leto 2020 je bilo temačno tudi na področju drugih razsežnosti. Skupno je več kot 2,3 milijardi ljudi (ali 30 odstotkov svetovnega prebivalstva) primanjkovalo celoletnega dostopa do zadostne hrane. Ta kazalnik, poznan tudi kot razširjenost zmernega do hudega pomanjkanja hrane, je v enem letu poskočil za toliko kot v prejšnjih petih letih skupaj. Poglobila se je tudi neenakost spolov: za vsakih 10 moških brez prehranske varnosti smo v letu 2020 našteli 11 žensk brez prehranske varnosti (v letu 2019 je ta številka znašala 10,6).
Po ocenah je bilo leta 2020 več kot 149 milijonov otrok, mlajših od pet let, kronično podhranjenih (nezadostno razvitih ali premajhnih za svojo starost), več kot 45 milijonov jih je bilo akutno podhranjenih (mršavih ali presuhih za svojo starost), skoraj 39 milijonov pa jih je bilo predebelih.
Kar tri milijarde odraslih in otrok si zaradi pretiranih stroškov ne more privoščiti zdravega načina prehranjevanja. Skoraj ena tretjina žensk v rodni dobi je anemičnih. Kljub napredku na določenih področjih (več je denimo dojenčkov, ki se jih hrani izključno z materinim mlekom) svet ne uresničuje ciljev glede prehrambenih kazalnikov, ki naj bi se jih doseglo do leta 2030.
Marsikje po svetu je pandemija sprožila brutalno recesijo in ogrozila dostop do hrane. Pomanjkanje hrane pa se je nezadržno širilo še pred pandemijo. To je bilo še bolj očitno pri narodih, ki jih pretresajo konflikti, podnebne skrajnosti ali druge gospodarske recesije, ter pri narodih, ki se spopadajo z visoko stopnjo neenakosti. Vse te vzroke namreč poročilo opredeljuje kot pomembne vzroke za pomanjkanje hrane, ki vzajemno delujejo drug na drugega.
Če se bo stanje nadaljevalo v tej smeri, poročilo The Security and Nutrition in the World (Stanje na področju ustrezne oskrbe s hrano in prehrane v svetu) ocenjuje, da bomo cilj trajnostnega razvoja 2 (popolna odprava lakote do leta 2030) zgrešili za skoraj 660 milijonov ljudi. Od omenjenih 660 milijonov jih bo približno 30 milijonov morda povezanih s trajnimi učinki pandemije.
Kaj lahko (še) storimo
Kot je bilo navedeno v lanskoletnem poročilu, je preoblikovanje prehrambenih sistemov bistvenega pomena za doseganje ustrezne oskrbe s hrano, izboljšanje prehranjenosti in omogočanje, da si bodo prav vsi lahko privoščili zdravo prehrano. V letošnjem poročilu pa so avtorji stopili še korak dlje in navedli šest »poti transformacije«. Avtorji pravijo, da so te poti povezane s »koherentnim sklopom politik in investicijskih portfeljev«, s katerimi se bomo lahko zoperstavili vzrokom za lakoto in nedohranjenost.
V odnosu do vsakega posameznega vzroka (ali kombinacije več vzrokov), ki pestijo posamezne države, poročilo spodbuja oblikovalce politik, naj:
- Vključijo politike na področju človekoljubnosti, razvoja in vzpostavljanja miru na konfliktnih območjih, denimo s pomočjo ukrepov družbene zaščite, ki bodo družinam omogočili, da jim ne bo več treba prodajati njihovega skromnega premoženja v zameno za hrano;
- Povečajo odpornost na podnebne spremembe vzdolž prehrambenih sistemov, npr. tako, da malim kmetom omogočijo vsesplošen dostop do zavarovanja v primeru podnebnih tveganj in financiranja na podlagi napovedi;
- Okrepijo odpornost najbolj ranljivih članov naše družbe na gospodarske stiske, npr. s pomočjo podpornih programov (v naravi ali v gotovini), ki bodo zmanjšali učinek pretresov v primeru pandemij in podobnih katastrof ali nestanovitnost cen hrane;
- Posredujejo v prehrambenih verigah in zmanjšajo stroške hranljivih živil, npr. tako, da spodbujajo sajenje biološko utrjenega pridelka ali poenostavijo dostop do trga za pridelovalce sadja in zelenjave;
- Se spopadejo z revščino in strukturnimi neenakostmi, npr. tako, da okrepijo verige vrednosti hrane v revnih skupnostih s pomočjo prenosa tehnologije in programov podeljevanja potrdil;
- Okrepijo živilsko okolje in spremenijo vedenje potrošnikov, npr. z izločanjem industrijskih transmaščobnih kislin in zmanjšanjem vsebnosti soli in sladkorja v zalogah hrane ali tako, da otroke zaščitijo pred negativnimi vplivi trženja hrane.
Poročilo spodbuja tudi k vzpostavitvi »ugodnih razmer za mehanizme in institucije upravljanja«, ki bi omogočili omenjeno transformacijo. Oblikovalcem politik zapoveduje, naj se pogosto posvetujejo med seboj, opolnomočijo ženske in mladino ter povečajo razpoložljivost podatkov in novih tehnologij. Avtorji pravijo, da je še posebej pomembno, da se svet odzove že sedaj, saj bomo v nasprotnem primeru priča vse intenzivnejši porasti kazalnikov lakote in nedohranjenosti tudi po tem, ko bodo pretresi, ki jih je povzročila pandemija, že davno mimo.
UNICEF Slovenija zbira pomoč za podhranjene otroke v Jemnu, kjer se odvija najhujša humanitarna kriza na svetu. Pomoč je mogoče nameniti:
- s poslanim SMS sporočilom HRANA5 na 1919 darujete 5 € za pomoč otrokom
- preko spletne strani
- z nakazilom na TRR:
SLOVENSKA FUNDACIJA ZA UNICEF
PAVŠIČEVA ULICA 1
1000 LJUBLJANA
TRR: SI56 0201 3025 9875 526
NAMEN: ZA OTROKE V JEMNU
SKLIC: 00 41115
S poslanim SMS-om dajete privolitev UNICEF-u Slovenija, da vašo telefonsko številko zbira, hrani in obdeluje za namene svoje humanitarne dejavnosti, kot je opisano v pogojih na spletni strani https://unicef.si/sms-pogoji/
