Zaskrbljujoče je dejstvo, da večina teh otrok (do 17 milijonov) lansko leto ni prejela niti enega cepiva, s čimer se še povečuje ogromna neenakost glede dostopa do cepiv. Večina teh otrok živi v skupnostih, ki so jih prizadeli konflikti, na nezadostno preskrbljenih oddaljenih področjih ali v neformalnih revnih četrtih, kjer se soočajo z različnimi oblikami pomanjkanja, med drugim tudi z omejenim dostopom do osnovnih zdravstvenih in ključnih socialnih storitev.
»Države si na vse pretege prizadevajo dobiti cepivo proti Covidu-19, obenem pa nazadujemo na področju drugih cepiv, zaradi česar otroke ogrožajo hude bolezni, ki pa jih je mogoče preprečiti, kot denimo ošpice, otroška paraliza ali meningitis,« je dejal dr. Tedros Adhanom Ghebreyesus, generalni direktor SZO. »Izbruh več različnih bolezni bi imel katastrofalne posledice za skupnosti in zdravstvene sisteme, ki se že borijo s Covidom-19, zaradi česar je danes bolj kot kdaj koli prej nujno, da vlagamo v cepljenje otrok in zagotovimo, da ga bo lahko deležen prav vsak otrok.«
V vseh regijah je v letu 2020 vse več otrok zamudilo življenjsko pomembne prve odmerke cepiva, na milijone drugih pa ni prejelo naslednjih odmerkov
Vsesplošne motnje storitev imunizacije v letu 2020 so najhuje prizadele SZO regije jugovzhodne Azije* in vzhodnega Sredozemlja**.
Zaradi okrnjenega dostopa do zdravstvenih storitev in imunizacije se je število otrok, ki niso prejeli niti prvega odmerka cepiv, povečalo v vseh regijah. V primerjavi z letom 2019 je 3,5 milijona več otrok zamudilo prvi odmerek cepiva proti davici, tetanusu in oslovskem kašlju (DTP-1), 3 milijone več otrok pa ni prejelo prvega odmerka cepiva proti ošpicam.
»To bi moralo biti dovolj jasno opozorilo, da zaradi pandemije in z njo povezanih motenj izgubljamo dragoceno prednost na tem področju, česar si ne moremo privoščiti, posledice pa bodo izgubljena življenja in dobrobit najbolj ranljivih članov naših skupnosti,« je dejala Henrietta Fore, izvršna direktorica UNICEF-a. »Še pred pandemijo smo opažali skrb vzbujajoče znake, da smo začeli izgubljati v boju za zaščito otrok proti otroškim boleznim, ki jih je mogoče preprečiti, kamor spada denimo tudi vsesplošen izbruh ošpic pred dvema letoma. Pandemija pa je že tako slabo situacijo še poslabšala. Vsi se osredotočamo na pravično razdelitev cepiv proti Covidu-19, ne smemo pa pozabiti, da cepiva pravzaprav nikoli niso bila pravično razdeljena. Ni pa treba, da je temu tako.«
Državam grozi ponoven pojav ošpic in drugih bolezni, ki bi jih bilo mogoče preprečiti s cepljenjem
Še pred pandemijo Covida-19 je globalna precepljenost otrok proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, ošpicam in otroški paralizi več let stagnirala na približno 86 %. Ta odstotek je bistveno nižji od 95 %, ki jih je v skladu s priporočilom SZO potrebno doseči za zaščito pred ošpicami (ki so pogosto prva bolezen, ki se ponovno pojavi takrat, ko cepiva ne dosežejo otrok) in zato ne zadostuje za zaustavitev drugih bolezni, ki bi jih bilo mogoče preprečiti s cepivi.
Ker se trenutno številni viri in osebje posvečajo podpori odziva na Covid-19, je marsikje po svetu prišlo do znatnih motenj pri zagotavljanju storitev cepljenja. V določenih državah so zaprli ambulante ali pa skrajšali njihov delovni čas, ljudje pa pogosto tudi neradi poiščejo zdravstveno oskrbo, ker se bojijo prenosa okužb ali pa zaradi izzivov pri zagotavljanju storitev zaradi zaprtja in motenih prevoznih storitev.
»Te številke so skrb vzbujajoče, saj se zdi, da bo pandemija izničila dolga leta napredka na področju rutinske imunizacije in smrtonosnim boleznim, ki bi jih bilo mogoče preprečiti, izpostavila na milijone otrok,« je dejal dr. Seth Berkley, generalni direktor Svetovne zveze za cepiva in imunizacijo (GAVI). »To je opozorilo: ne smemo dopustiti, da bi bolezen Covid-19 za seboj pustila ponoven pojav ošpic, otroške paralize in drugih smrtonosnih bolezni. Skupaj si moramo prizadevati, da bi državam pomagali premagati Covid-19 z zagotavljanjem globalnega in pravičnega dostopa do cepiv, obenem pa moramo poskrbeti tudi za nemoteno nadaljevanje globalnih programov imunizacije. Od tega je odvisno prihodnje zdravje in dobrobit na milijone otrok in njihovih skupnosti po vsem svetu.«
Zaskrbljujoči pa niso le podatki o boleznih, ki lahko sprožijo izbruhe. Na cepljenja proti humanemu papilomavirusu (HPV), ki dekleta ščiti pred poznejšim rakom materničnega vratu in ki se že tako ali tako izvaja na nizkih stopnjah, je močno vplivalo zaprtje šol. Posledično v državah, ki so že uvedle možnost cepljenja s cepivom proti HPV, leta 2020 ni bilo cepljenih še približno 1,6 milijonov več deklet. Na globalni ravni je bilo proti HPV cepljenih le 13 % deklet v primerjavi s 15 % leta 2019.
Agencije pozivajo k nujni povrnitvi rutinske imunizacije in vlaganju vanjo
Ker si države trenutno prizadevajo, da bi nadomestile zamude, ki so jih povzročile motnje, povezane z pandemijo, UNICEF, SZO in partnerji, kot je GAVI, podpirajo njihova prizadevanja za okrepitev sistemov imunizacije tako, da:
- Skrbijo za ponovno vzpostavitev storitev in akcij cepljenja, da lahko države varno zagotavljajo programe rutinske imunizacije med pandemijo.
- Pomagajo zdravstvenim delavcem in vodjem skupnosti učinkovito komunicirati s skrbniki in jim razložiti, zakaj je cepljenje tako pomembno.
- Odpravljajo vrzeli na področju obsega imunizacije, kamor spada tudi opredeljevanje skupnosti in ljudi, ki so jih med pandemijo spregledali.
- Zagotavljajo, da se dostava cepiv proti Covidu-19 neodvisno načrtuje in financira ter da poteka istočasno in ne namesto storitev cepljenja otrok.
- Izvršujejo državne načrte za preprečevanje in odzivanje na izbruhe bolezni, ki bi jih bilo mogoče preprečiti s cepivi, ter krepijo sisteme imunizacije kot del prizadevanj za odpravo posledic Covida-19.
Agencije sodelujejo z državami in partnerji pri zagotavljanju doseganja ambicioznih ciljev globalnega načrta za imunizacijo do leta 2030, katerega namen je doseči 90 % precepljenost z osnovnimi otroškimi cepivi, prepoloviti število v celoti necepljenih otrok ali otrok, ki niso prejeli niti enega odmerka, in povečati uporabo novejših cepiv, ki rešujejo življenja, kot denimo cepiv proti rotavirusu ali pnevmokokom, v državah z nizkimi ali srednje visokimi dohodki.
*SZO regija jugovzhodne Azije obsega 11 držav članic, to so Bangladeš, Butan, Severna Koreja, Indija, Indonezija, Maldivi, Mjanmar, Nepal, Šrilanka, Tajska, Vzhodni Timor.
**SZO regija vzhodnega Sredozemlja obsega 21 držav članic (Afganistan, Bahrajn, Džibuti, Egipt, Iran, Irak, Jemen, Jordanija, Kuvajt, Libanon, Libija, Maroko, Oman, Pakistan, Katar, Saudova Arabija, Somalija, Sudan, Sirija, Tunizija, Združeni arabski emirati) in zasedeno palestinsko ozemlje (vključno z Vzhodnim Jeruzalemom).
