Enainpetdeset odstotkov staršev in nosečnic, ki so sodelovali v anketi za novo poročilo UNICEF-a in Svetovne zdravstvene organizacije, je povedalo, da so bili izpostavljeni tržnim praksam podjetij, ki izdelujejo mlečne formule, od katerih jih večina krši mednarodne standarde glede prehrane dojenčkov.
Poročilo z naslovom How marketing of formula milk influences our decisions on infant feeding (Kako oglaševanje mlečnih formul vpliva na naše odločitve glede prehrane dojenčkov) vsebuje izsledke razgovorov s starši, nosečnicami in zdravstvenimi delavci iz osmih držav. Razkriva sistematične in neetične oglaševalske strategije, ki jih uporablja industrija mlečnih formul, ki je vredna osupljivih 55 milijard ameriških dolarjev, da bi z njimi vplivala na odločitve staršev glede prehrane dojenčkov.
Poročilo navaja, da tržni prijemi industrije vsebujejo neregulirano in invazivno ciljno usmerjeno oglaševanje na spletu, sponzorirane svetovalne mreže in telefonske linije za pomoč uporabnikom, promocije in brezplačna darila ter prakse, s katerimi vplivajo na izobraževanje zdravstvenih delavcev in priporočila, ki jih podajajo slednji. Sporočila, ki jih prejmejo starši in zdravstveni delavci, so pogosto zavajajoča ter znanstveno neutemeljena, poleg tega pa tudi kršijo Mednarodni kodeks o trženju nadomestkov materinega mleka (Kodeks), ključni sporazum na področju javnega zdravja, ki ga je generalna skupščina Svetovne zdravstvene organizacije sprejela leta 1981, da bi zaščitila matere pred agresivnimi tržnimi praksami, ki jih uporablja otroška prehrambena industrija.
»Poročilo jasno navaja, da je trženje mlečnih formul še vedno nesprejemljivo vseprisotno, zavajajoče in agresivno,« je dejal dr. Tedros Adhanom Ghebreyesus, generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije. »Nujno je treba sprejeti in začeti izvajati predpise v zvezi z izkoriščevalskim trženjem, da tako zaščitimo zdravje otrok.«
Poročilo, v sklopu katerega so opravili razgovore z 8.500 starši in nosečnicami ter 300 zdravstvenimi delavci v mestih v Bangladešu, na Kitajskem, v Mehiki, Maroku, Nigeriji, Južni Afriki, Združenem kraljestvu in Vietnamu, je bilo trženju mlečnih formul izpostavljenih 84 % vseh anketirank v Združenem kraljestvu, 92 % vseh anketirank v Vietnamu ter 97 % vseh anketirank na Kitajskem, zaradi česar se je povečala verjetnost, da bodo posegle po mlečnih formulah.
»Napačna in zavajajoča sporočila o mlečnih formulah hudo ovirajo dojenje, ki je dokazano najboljše za dojenčke in matere,« je dejala izvršna direktorica UNICEF-a Catherine Russell. »Potrebujemo preudarne politike, predpise in naložbe v dojenje, da bi tako zagotovili, da bodo ženske zaščitene pred neetičnimi tržnimi praksami ter da jim bo omogočen dostop do informacij in podpore, ki jo potrebujejo, če si želijo ustvariti družino.«
V vseh državah, ki so sodelovale v anketi, so ženske navedle, da si močno želijo le dojiti (49 % žensk v Maroku, 98 % žensk v Bangladešu). Vendar poročilo pojasnjuje, kako nenehna izpostavljenost zavajajočim tržnim informacijam še dodatno krepi mite o dojenju in materinem mleku ter tako spodkopava zaupanje žensk, ki zato menijo, da ne bodo mogle uspešno dojiti. Ti miti omenjajo, da je v prvih dneh po rojstvu nujno treba uporabljati mlečne formule, da materino mleko ne zadošča za izpolnjevanje prehranskih potreb dojenčkov, da nekatere sestavine v mlečnih formulah dokazano izboljšajo razvoj dojenčka ali poskrbijo za boljši imunski sistem, da bodo dojenčki z mlečnimi formulami dlje časa ostali siti in da materino mleko sčasoma postane manj kakovostno.
Dojenje v prvi uri po rojstvu, čemur sledi izključno šestmesečno dojenje in nadaljevanje dojenja do dve leti ali še dlje zagotavlja močno obrambo pred vsemi oblikami otroške podhranjenosti. Dojenje tudi zagotavlja zaščito pred številnimi pogostimi otroškimi boleznimi. Nadalje dojenje zmanjša možnost, da bo mati v prihodnje zbolela za sladkorno boleznijo, debelostjo in nekaterimi oblikami raka. Vendar je po vsem svetu izključno dojenih le 44 % dojenčkov, mlajših od 6 mesecev. Odstotek dojenih otrok po vsem svetu se je v zadnjih dveh desetletjih le malce povišal, prodaja mlečnih formul pa se je v približno istem času skoraj podvojila.
Poročilo navaja tudi skrb vzbujajoče dejstvo, da so k številnim zdravstvenim delavcem iz vseh držav pristopili predstavniki industrije prehrane dojenčkov, ki so želeli vplivati na izdelke, ki jih priporočajo novim materam, s pomočjo promocijskih daril, brezplačnih vzorčkov, financiranih raziskav, plačanih sestankov, dogodkov in konferenc ter celo provizije od prodaje, kar neposredno vpliva na izbiro načina prehranjevanja staršev. Več kot ena tretjina anketirank je dejala, da so jim zdravstveni delavci priporočili točno določeno znamko mlečne formule.
Za obravnavanje teh izzivov UNICEF, Svetovna zdravstvena organizacija in partnerji pozivajo vlade, zdravstvene delavce in industrijo prehrane dojenčkov, da prenehajo z izkoriščevalskim trženjem mlečnih formul in v celoti izvajajo ter upoštevajo zahteve iz Kodeksa. To vključuje:
- Sprejemanje, nadzorovanje in izvajanje zakonov, s katerimi bi se preprečila promocija mlečnih formul, v skladu z Mednarodnim kodeksom, kar vključuje tudi prepoved prehranskih in zdravstvenih trditev, ki jih posreduje industrija mlečnih formul.
- Vlaganje v politike in programe za podporo dojenja, vključno z dovolj dolgim plačanim starševskim dopustom v skladu z mednarodnimi standardi ter zagotavljanjem visokokakovostne podpore pri dojenju.
- Zahtevo, naj se industrija javno zaveže k popolnemu upoštevanju Kodeksa in naknadnih resolucij generalne skupščine Svetovne zdravstvene skupščine po vsem svetu.
- Zdravstveni delavci od podjetij, ki tržijo hrano za dojenčke in malčke, ne smejo sprejemati sponzorstev kot so šolnine, nagrade, nepovratna sredstva, financiranje sestankov ali dogodkov.
