Prihodnost otroštva visi na nitki, če ne bodo sprejeti nujni ukrepi za zaščito otrokovih pravic v spreminjajočem svetu, opozarja UNICEF v svojem novem poročilu.
Najnovejše UNICEF-ovo poročilo Položaj otrok v svetu: Prihodnost otroštva v spreminjajočem svetu se ozira v leto 2050. V njem je osrednje vprašanje, kako lahko zagotovimo prihodnost, v kateri bodo uresničene pravice vsakega otroka – v svetu, v katerem bodo vsi otroci preživeli, se razvijali in izkoristili svoj polni potencial.
Poročilo predvideva, kako bi lahko tri dolgoročne globalne sile – megatrendi – vplivale na življenja otrok do leta 2050 in pozneje. To so demografske spremembe, podnebne in okoljske krize ter napredne tehnologije, ki kažejo na ključne izzive in priložnosti za otroke v prihodnosti.
»Otroci se soočajo s številnimi krizami, od podnebnih šokov do spletnih nevarnosti, ki naj bi se v prihodnjih letih še okrepile,« je povedala izvršna direktorica UNICEF-a Catherine Russell. »Projekcije v tem poročilu kažejo, da odločitve, ki jih svetovni voditelji sprejmejo danes – ali jih ne sprejmejo – opredeljujejo svet, ki ga bodo podedovali otroci. Ustvarjanje boljše prihodnosti leta 2050 zahteva več kot le domišljijo, zahteva tudi ukrepanje. Desetletja napredka, zlasti pri deklicah, so ogrožena.«
Podnebna kriza je že zdaj resna, saj je leto 2023 najbolj vroče leto v zgodovini. Poročilo navaja, da bodo podnebne in okoljske krize v desetletju 2050-2059 še bolj razširjene, saj bo osemkrat več otrok izpostavljenih ekstremnim vročinskim valovom, trikrat več ekstremnim poplavam rek in skoraj dvakrat več ekstremnim požarom v naravi v primerjavi z desetletjem 2000-2009.
Kako bodo podnebne spremembe vplivale na otroke, bo odvisno od njihove starosti, zdravja, socialno-ekonomskega okolja in dostopa do virov. Na primer, otrok, ki ima dostop do zavetja, odpornega na podnebne spremembe, hladilne infrastrukture, zdravstvenega varstva, izobraževanja in čiste vode, ima več možnosti, da preživi ekstremne vremenske pojave, v primerjavi z otrokom, ki tega dostopa nima. Poročilo poudarja, da so nujno potrebni ciljno usmerjeni okoljski ukrepi za zaščito vseh otrok in zmanjšanje tveganj, s katerimi se soočajo.
V Podsaharski Afriki in Južni Aziji bo po napovedih leta 2050 živelo največ otrok. Napovedi kažejo tudi na staranje prebivalstva, saj naj bi se delež otrok zmanjšal v vseh regijah sveta. V Afriki bo delež otrok sicer še vedno visok, vendar naj bi se s 50 odstotkov v letu 2000 znižal na manj kot 40 odstotkov v letu 2050. V Vzhodni Aziji in Zahodni Evropi, kjer so otroci leta 2000 predstavljali 29 oziroma 20 odstotkov prebivalstva, naj bi se delež otrok zmanjšal pod 17 odstotkov.
Tovrstne demografske spremembe povzročajo izzive, saj so nekatere države pod pritiskom, da razširijo storitve za veliko število otrok, medtem ko druge usklajujejo potrebe naraščajočega starejšega prebivalstva.
Poročilo poudarja, da napredne tehnologije, kot je umetna inteligenca, predstavljajo priložnosti in hkrati nevarnosti za otroke, ki se že srečujejo z umetno inteligenco, vgrajeno v aplikacije, igrače, virtualne
pomočnike, igre in učno programsko opremo. Toda digitalni razkorak ostaja velik. Leta 2024 ima dostop do interneta več kot 95 odstotkov ljudi v državah z visokimi dohodki, v državah z nizkimi dohodki pa zgolj 26 odstotkov.
Poročilo ugotavlja, da ima velik delež mladih v državah z nizkimi in srednjimi dohodki težave pri dostopu do digitalnih veščin, kar bo vplivalo na njihovo sposobnost učinkovite in odgovorne uporabe digitalnih orodij v izobraževanju in delovnih mestih v prihodnosti. Te ovire so pogosto povezane s socialno-ekonomskimi okoliščinami, spolom in dostopnostjo.
Poročilo vsebuje tudi spodbudne novice. Pričakovana življenjska doba ob rojstvu naj bi se podaljšala. Pričakovati je, da se bo trend izboljšanja dostopa otrok do izobraževanja v zadnjem stoletju nadaljeval, pri čemer naj bi imelo v obdobju 2050-2059 skoraj 96 odstotkov otrok po svetu vsaj osnovnošolsko izobrazbo, v primerjavi z 80 odstotki v obdobju 2000 – 2009. Poročilo poudarja, da bi se rezultati za otroke prav tako lahko znatno izboljšali s povečanim vlaganjem v izobraževanje in javno zdravje ter strožjo zaščito okolja. Na primer, razlika med spoloma v doseženi izobrazbi bi bila manjša, zmanjšala pa bi se tudi izpostavljenost okoljskim nesrečam.
Poročilo o položaju otrok v svetu 2024 poudarja, da je treba v vseh strategijah, politikah in ukrepih v središče postaviti otrokove pravice. Poziva k soočanju z izzivi in priložnostmi, ki jih prinašajo trije megatrendi in sicer z/s:
· Vlaganji v izobraževanje, storitve in trajnostna mesta za otroke,
· Povečanjem odpornosti na podnebne spremembe v infrastrukturi, tehnologiji, bistvenih storitvah in sistemih socialne podpore,
· Zagotavljanjem povezljivosti in varne tehnologije za vse otroke.
»Svetovni dan otrok je priložnost, da voditelji pokažejo svojo zavezanost pravicam in dobrobiti vsakega otroka,« je povedala Catherine Russell. »Lahko oblikujemo boljšo prihodnost za otroke, a začeti moramo že danes.«
