»Številne krize, ki preplavljajo svet, uničujejo upe in sanje ranljivih otrok, zlasti deklet, ki bi morale biti učenke, ne pa neveste,« je povedala izvršna direktorica UNICEF-a Catherine Russell. »Zdravstvene in gospodarske krize, stopnjevanje oboroženih spopadov in uničujoče posledice podnebnih sprememb silijo družine, da v otroških porokah iščejo lažen občutek varnosti. Narediti moramo vse, kar je v naši moči, da zaščitimo pravico otrok do izobraževanja in opolnomočenega življenja.«
Po globalnih ocenah je bilo 640 milijonov danes živečih deklet in žensk poročenih v otroštvu; to je 12 milijonov deklic na leto. Delež mladih žensk, ki so se poročile v otroštvu, se je od zadnjih ocen, objavljenih pred petimi leti, zmanjšal z 21 na 19 odstotkov. A če želimo doseči cilj trajnostnega razvoja in do leta 2030 izkoreniniti otroške poroke, bi moral delež upadati 20-krat hitreje.
Podsaharska Afrika, kjer je trenutno drugi največji svetovni delež otroških nevest (20 odstotkov), je s trenutnim tempom na primer več kot 200 let oddaljena od izkoreninjenja otroških porok. Hitra rast prebivalstva v tej regiji, v kombinaciji z nenehnimi krizami, bi lahko celo povečala število otroških nevest.
Latinska Amerika in Karibi prav tako zaostajajo pri doseganju omenjenega cilja trajnostnega razvoja in so na poti, da bodo do leta 2030 dosegli drugo najvišjo regionalno raven otroških porok. Po obdobjih vztrajnega napredka stagnirajo tudi Bližnji vzhod in Severna Afrika ter Vzhodna Evropa in Srednja Azija.
Nasprotno pa se delež otroških porok v Južni Aziji še naprej zmanjšuje; tu naj bi otroške poroke izkoreninili v približno 55 letih. Vendar pa v regiji še vedno prebiva skoraj polovica (45 odstotkov) otroških nevest na svetu. Medtem ko je Indija v zadnjih desetletjih zabeležila pomemben napredek pri odpravi otroških porok, tu še vedno živi ena tretjina vseh otroških nevest na svetu.
Deklice, ki se poročijo v otroštvu, se soočajo s takojšnjimi in z vseživljenjskimi posledicami. Manj verjetno je, da bodo še naprej obiskovale šolo, soočajo se s povečanim tveganjem za zgodnje nosečnosti, kar posledično povečuje tveganje za zdravstvene zaplete in umrljivost otrok in mater. Zaradi zgodnjih porok so lahko dekleta izolirana od družine in prijateljev ter izključena iz participacije v skupnosti, kar močno vpliva na njihovo duševno zdravje in počutje.
Konflikti ter posledice podnebnih sprememb in pandemije prispevajo k povečevanju deleža otroških porok, obenem pa dekletom otežujejo dostop do zdravstvenega varstva, izobraževanja, socialnih storitev in podpore skupnosti, ki bi jih lahko zaščitila pred otroškimi porokami. Posledično je pri dekletih, ki živijo v negotovih razmerah, dvakrat večja verjetnost, da postanejo otroške neveste, v primerjavi s povprečnimi deklicami na globalni ravni. Za vsako desetkratno povečanje števila smrtnih žrtev, povezanih s konflikti, se število otroških porok poveča za 7 odstotkov. Tveganje za deklice povečujejo tudi ekstremni vremenski pojavi, ki jih povzročajo podnebne spremembe; za vsako 10-odstotno odstopanje v količini padavin se razširjenost otroških porok poveča za približno 1 odstotek. Ocenjuje se tudi, da se je zaradi pandemije število preprečenih otroških porok od leta 2020 zmanjšalo za eno četrtino.
»Dokazali smo, da je napredek pri odpravi otroških porok mogoč, če ranljivim dekletom in njihovim družinam omogočimo neomajno podporo,« je povedala Catherine Russell. »Osredotočiti se moramo na to, da dekleta ostanejo v šoli in da imajo ekonomske priložnosti za razvoj.«
