Izbruh koronavirusa je povzročil velike spremembe v vsakodnevnem življenju otrok in mladostnikov, ki te spremembe globoko občutijo. Medtem, ko je vračanje v šole za veliko otrok in mladih dobrodošlo in vznemirjujoče, se bodo nekateri med njimi počutili prestrašeno in anksiozno. Tukaj je nekaj nasvetov, kako pomagati otrokom in mladostnikom krmariti med zapletenimi čustvi, s katerimi se bodo morebiti soočili ob ponovni vrnitvi v šolo.
Moj otrok se boji vrnitve v šolo. Kako mu lahko pomagam, da se bo počutil pomirjenega?
Začetek šole ali novega šolskega leta je zelo stresen tudi v vsakodnevnih razmerah, med epidemijo pa še toliko bolj. Z vašim otrokom se pogovorite o njegovih skrbeh, da bo s svojimi čustvi pomirjen in mu obrazložite, da je stres običajno in normalno čustvo.
Po večmesečnem šolanju na daljavo se lahko pri otrocih pojavita tudi odpor in odklanjanje vrnitve v šolo. Z vašim otrokom bodite iskreni, pogovorite se o spremembah, ki jih bo opazil v šoli, kot so na primer nošenje maske. Otrokom bo težavno vzdrževati fizično distanco do prijateljev in učiteljev. Pojasnite mu, zakaj se mora ukrepov držati in ga spodbudite, da poišče druge načine za povezovanje in ohranjanje stika.
Vašega otroka opomnite, da lahko širjenje virusa prepreči z rednim umivanjem rok z milom in s pravilno higieno kašlja. Predvsem pa otroka spomnite na vse pozitivne vidike ponovnega vračanja v šolo – druženja s prijatelji in učitelji.
Ko se bo otrok vrnil v šolo, bo moral uporabljati zaščitno masko, ampak ob tem čuti precej tesnobe. Kaj naj mu rečem?
Najpomembneje je, da izrazite sočustvovanje, povejte mu, da ga razumete in da se naj o svojih strahovih in skrbeh z vami vedno pogovarja. Nošenje maske, še posebej, če jo morajo nositi med igro in tekanjem, lahko otrokom povzroča precej frustracij in tesnobe. Otroku zagotovite, da se veliko odraslih trudi, da bi bila vaša družina varna, a da je nujno slediti priporočenim varovalnim ukrepom z namenom zaščite bolj ranljivih članov širše skupnosti.
Kako lahko svojega otroka spodbudim, da bo sledil priporočenim ukrepom (kot so na primer redno umivanje rok, socialna distanca in podobno) v šoli, brez da bi ga s tem prestrašil?
Eden najboljših načinov, da otroka zaščitimo pred koronavirusom in ostalimi boleznimi, je spodbujanje rednega umivanja rok. Vašega otroka naučite pravilnega umivanja rok, pri tem pa si pomagajte s prepevanjem njegove najljubše pesmi ali s plesom. Poudarite, da so virusi, čeprav jih ne vidijo, lahko prisotni na njihovih rokah. Ko otroci razumejo, zakaj si morajo umivati roke, si jih bodo umivali tudi, ko vas ne bo v bližini.
Demonstrirajte jim, kako naj kašljajo in kihajo v komolec in jim razložite pomen tega. Spodbudite jih, da vam povedo takoj, ko se jim bo zdelo, da imajo vročino, ko kašljajo ali težko dihajo.
Moj otrok bo po vrnitvi v šolo v drugi skupini kot njegov najboljši prijatelj in se zaradi tega počuti še bolj izoliranega. Kako mu lahko pomagam, da se bo počutil bolj povezanega z razredom in prijatelji?
Če se bodo učenci v vašo šolo vračali postopoma in se srečevali v manjših skupinah, lahko ločenost od sošolcev, s katerimi se najbolj razume, vašemu otroku povzroča nezadovoljstvo. Ob uradnem obvestilu, da se šole ponovno odpirajo, z vašim otrokom delite informacije o tem, kaj in kdaj se bo spremenilo in mu pri pripravi na spremembe pomagajte.
Z vašim otrokom se pogovorite tudi o morebitnem ponovnem zapiranju šol, saj se bo tako lažje spopadal z negotovostjo v prihodnosti. Pomembno je tudi, da ponovno poudarite, da se lahko učenje dogaja kjerkoli – tako v šoli kot doma.
Dostop do interneta in nadzorovan dostop do socialnih omrežij ponujata priložnosti za povezovanje, igro in učenje skupaj s prijatelji, starši in sorodniki. Otroke spodbujajte k temu, da z bližnjimi in sošolci delijo svoj pogled na situacijo in da bližnjim tudi sami nudijo podporo v času krize.
Otroka spodbujajte, da izkoristi prednosti tehnologije tudi za gibanje in rekreacijo – skupaj poiščite aplikacije in igre, ki zahtevajo gibanje. Ne pozabite uravnotežiti aktivnosti na spletu s tistimi brez uporabe tehnologije – če je le mogoče, naj se otrok čim več giba v naravi.
Kako lahko otroka povprašam, kako mu gre in kako se sooča s situacijo?
Najpomembneje je, da je vaš pristop miren in proaktiven. Njihova čustva in razpoloženje se bodo ob številnih spremembah pogosto spreminjali in morate jim povedati, da so takšne spremembe v počutju normalne.
Ne glede na to, kje se otrok šola – doma ali v šoli – jih lahko starši in skrbniki vključujete v kreativne aktivnosti, kot so igranje in risanje, s katerimi lahko v varnem okolju izrazijo in sporočijo negativna čustva, ki jih morda doživljajo. Tako otroci spoznajo pozitivne načine za izražanje težkih občutij, kot so jeza, strah ali žalost.
Ker otroci pogosto kot iztočnice za svoje čustveno stanje uporabijo čustva pomembnih odraslih v svojih življenjih, med katerimi ste starši in učitelji, je pomembno, da znate ustrezno upravljati s svojimi čustvi, da ostanete mirni, poslušate otrokove skrbi, jim odgovarjate prijazno in jih pomirjate.
Ali moram biti na kaj posebej pozoren, preden se moj otrok vrne nazaj v šolo?
Poleg tega, da ste pred ponovno vrnitvijo v šolo pozorni na otrokovo fizično zdravje in napredek pri učenju, bodite pozorni tudi na znake stresa in anksioznosti. Koronavirus lahko vpliva na duševno zdravje vašega otroka in pomembno je, da otroku vedno znova zagotavljate, da je normalno, da se občasno počutimo preobremenjeni. Ko ste negotovi zaradi situacije, sta empatija in podpora pravi način pristopanja k otroku.
Ob vrnitvi v šole bi se med učenci lahko širile tudi napačne informacije o koronavirusu, ki bi lahko povečale stigmatizacijo in ustrahovanje. Otroku razložite, da virus nima nič s tem, kako nekdo izgleda, kje je doma ali kakšen jezik govori. Če ga v šoli zmerjajo ali ustrahujejo, ga spodbudite, da o tem spregovori z odraslim, ki mu zaupa. Spomnite otroka na to, da ima vsakdo pravico, da je varen, tako v šoli kot na spletu.
Moj otrok se boji ustrahovanja v šoli in na spletu – kako se lahko z njim pogovorim o tem?
Če se vaš otrok boji, da bi ga drugi ustrahovali, se je pomembno z njim pogovoriti o tem in mu povedati, da ni sam in da se je o tem potrebno pogovoriti z odraslim, ki mu zaupa. Več kot se z otrokom pogovarjate o tej temi, bolj sproščeno bo otrok o tem govoril in bolj verjetno se vam bo zaupal, če se znajde v taki situaciji. Vsakodnevno povprašajte svojega otroka o njegovih pogovorih v živo in preko spleta in s tem povezanih čustvih. Nekateri otroci svojih občutij ne bodo izrazili z besedami, zato bodite pozorni na morebitno anksiozno ali agresivno vedenje, ki sta lahko znak, da je nekaj narobe.
Z vašim otrokom se odprto in iskreno pogovorite o tem, kako se varno obnašati na spletu. Pogovorita se o tem, s kom in kaj se pogovarja na spletu. Poskrbite, da bo otrok razumel pomen prijaznih in podpornih interakcij z drugimi in da sovražno in diskriminatorno izražanje ni primerno in sprejemljivo. Če je vaš otrok žrtev spletnega nasilja, ga spodbudite, da se o tem nemudoma pogovori z odraslim, ki mu zaupa. Bodite pozorni na morebitne spremembe v otrokovem vedenju, če otrok postane zaprt vase ali vznemirjen ali če začne naprave uporabljati prekomerno in bistveno več kot prej, saj so to lahko znaki, da preko spleta doživljajo različne oblike ustrahovanja.
Pomembno je tudi, da se sami seznanite z varnostmi protokoli in protokoli v primeru medvrstniškega nasilja, ki jih ima vaša šola, ter s koraki, ki jih je potrebno izvesti v primeru ustrahovanja in nasilja.
Prevedla mag. Tadeja Batagelj, univ.dipl.psih.
