Z novim šolskim letom se dodobra spreminjajo dnevne rutine osnovno- in srednješolcev. Za nami je nekaj napornejših let, katerih posledice so vidne še danes, pred nami pa kar nekaj negotovosti. Soočamo se s porastom stisk, težav v duševnem zdravju in duševnih motenj, prav tako število žrtev nasilja v družini ostaja visoko in smo priča vse bolj pogostemu medvrstniškemu nasilju preko družbenih omrežij. Porast stisk in težav v duševnem zdravju zaznavajo tudi UNICEF-ove Varne točke, ki otrokom in mladim že dvajseto leto nudijo pomoč.
Otroci in mladi v stiski se lahko po pomoč zarečejo v katero od 1075 UNICEF-ovih varnih točk v 120 krajih po Sloveniji. Gre za varne, javno dostopne prostore, kjer usposobljeni zaposleni kot prostovoljci otrokom in mladim nudijo trenutno zaščito, pomoč ali nasvet v stiski oz. napotitev na pristojne institucije.
Otroci se v Varne točke najpogosteje zatečejo, če so žrtve nasilja med vrstniki, pa tudi, če imajo težave v družinskem okolju, potrebujejo pomoč pri domači nalogi, obliž na rano, ne morejo priti domov, želijo napolniti telefon, so pozabili ključe in želijo priti v stik s starši, ali pa potrebujejo zgolj pozornost, kakšen nasvet in razbremenilni pogovor.
Varno točko lahko otroci prepoznajo po posebni nalepki, smejoči se hišici, ki je nameščena ob vhodu na vidnem mestu, najbližjo pa lahko poiščejo s pomočjo zemljevida na www.varnetocke.si.
»Vsakdo se kdaj znajde v stiski. Včasih pa težave postanejo prevelike, da bi jih reševali sami. Zato je pomembno, da ste odrasli pozorni na stiske otrok in se jih naučite prepoznati in nas otroke tudi zares poslušate. Pogovor o čustvih lahko začnemo že s preprostim vprašanjem, kako se počutiš, kar pomaga, da začnemo lažje govoriti o svoji stiski,« je povedala UNICEF-ova junior ambasadorka Ranya Waleed Mugalli Zorman, ki je letos postala srednješolka. »Vsi, ki smo se spomladi vpisovali v srednje šole, smo še posebej občutili, kako je slabše razumevanje snovi, podane preko spleta, vplivalo na nekatere slabše ocene in odločalo o možnostih nadaljnjega šolanja. To je pri marsikomu negativno vplivalo na samopodobo. Nekateri otroci so bolj zadržani, zato je še bolj pomembno, da jih opazimo. Za nas otroke je pomembno, da vemo, da obstajajo varni prostori, kamor se lahko zatečemo. In da so tam ljudje, ki se jim lahko zaupamo in se z njimi v živo pogovorimo.«
Porast duševnih stisk med otroki in mladimi zaznavajo tudi UNICEF-ove varne točke, ki so v preteklem šolskem letu zabeležile 18 obiskov otrok, ki so se znašli v resnejših težavah. Takšni primeri so zajemali težave v duševnem zdravju, strah pred ocenami in šolo, medvrstniško nasilje, konflikti in težave v družini. V najmanj 59 primerih so se otroci, ki so Varne točke obiskali v šolskem letu 2021/22, znašli v manjših težavah. Slednjih je bilo še več, vendar vseh primerov manjših težav/obiskov osebje v točkah ne beleži.
»Po treh zelo negotovih letih, si otroci želimo predvsem mirno, sproščeno in varno novo šolsko leto,« je povedala UNICEF-ova junior ambasadorka, srednješolka Izabela Škornik. »Kot odrasli, se tudi otroci kdaj znajdemo v stiskah, ki se nam zdijo težke in nepremostljive, zato si za vse nas otroke želim, da se v težkih trenutkih ne bi počutili sami in nemočni. Želim si, da bi bili vsi mi seznanjeni, da obstajajo prostori, kot so Varne točke, kjer se lahko pomirimo, in ljudje, ki jim lahko zaupamo in se z njimi pogovorimo. Prav tako pa si želim, da bi nam bili tudi odrasli pripravljeni priskočiti na pomoč, kadar je to potrebno. Zelo pomembno je, da težav ne zadržujemo v sebi, saj to po navadi vodi v še večje probleme. To je tudi opomnik za odrasle, da opazite in reagirate ob naših stiskah, ter nas ustrezno zaščitite.
UNICEF Slovenija si v sklopu projekta Kako se počutiš? prizadeva, da duševno zdravje postane del vsakdanjega pogovora, da se bodo otroci znali soočiti s stresnimi situacijami ter da bodo imeli dostop do pravočasnih storitev psihosocialne pomoči in duševnega zdravja. Pri tem nam pomagajo partner kampanje A1, medijski partner Styria media, donator Zavarovalnica Triglav in drugi podporniki. Več na kako.se/pocutis oz. na družbenih omrežjih pod ključnikom #kakosepočutiš
