V Sudanu lakota ogroža več kot 400 tisoč ljudi.
V Sudanu lakota ogroža več kot 400 tisoč ljudi.
UNICEF logo
Najhladnejše leto v njihovem življenju

Najhladnejše leto v njihovem življenju

Dekle, ki prinaša vodo.
UNICEF Ethiopia/2022/Demissew Bizuwerk

UNICEF opozarja, da je potrebno zagotoviti več sredstev za zaščito otrok in ranljivih skupnosti pred vse hujšimi vročinskimi valovi in drugimi podnebnimi šoki.

Po raziskavi UNICEF-a je trenutno 559 milijonov otrok izpostavljenih zelo pogostim vročinskim valovom. 642 milijona otrok pa je izpostavljenih enemu od treh pojavov: zelo dolgotrajnim vročinskim valovom, zelo intenzivnim vročinskim valovom ali ekstremno visokim temperaturam.

V letošnjem letu so vročinski valovi tako na južni kot severni polobli podirali rekorde. UNICEF-ovo poročilo Najhladnejše leto v njihovem življenju izpostavlja obsežne vplive vročinskih valov na otroke. Tudi v primeru, da bi uspeli znižati stopnjo globalnega segrevanja, se noben otrok na svetu ne bi mogel izogniti vse pogostejšim vročinskim valovom.

Poročilo ocenjuje, da naj bi bili do leta 2050 prav vsi otroci na svetu – to je 2,02 milijarde otrok – izpostavljeni zelo pogostim vročinskim valovom. To bi se lahko zgodilo neodvisno od tega, ali nam bo do leta 2050 uspelo uresničiti najbolj optimistični scenarij, ki predvideva nizke emisije toplogrednih plinov in povečanje temperature za 1,7 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko ravnjo, ali scenarij, ki predvideva zelo visoke emisije toplogrednih plinov in povečanje temperature za 2,4 stopinje Celzija.

»Temperature naraščajo in z njimi tudi vplivi na otroke,« je povedala izvršna direktorica UNICEF-a Catherine Russell. »Že zdaj 1 od 3 otrok živi v državah, ki se soočajo z ekstremno visokimi temperaturami, skoraj 1 od 4 otrok je izpostavljen zelo pogostim vročinskim valovom, stanje pa se bo le še slabšalo. V naslednjih tridesetih letih bo vse več otrok prizadetih zaradi vse daljših, vse bolj vročih in vse pogostejših vročinskih valov, kar bo ogrožalo njihovo zdravje in dobro počutje. Kako uničujoče bodo te spremembe, je odvisno od ukrepov, ki jih sprejmemo zdaj. Najmanj, kar lahko storijo vlade je, da omejijo globalno segrevanje na 1,5 stopinje Celzija in podvojijo financiranje prilagajanja podnebnim spremembam do leta 2025. To je edini način, da rešimo življenja in prihodnost otrok – in prihodnost planeta.«

Vročinski valovi so še posebej škodljivi za otroke, saj ti v primerjavi z odraslimi slabše uravnavajo svojo telesno temperaturo. Pogosteje ko so otroci izpostavljeni vročinskim valovom, večja je verjetnost, da razvijejo zdravstvene težave, vključno s kroničnimi boleznimi dihal, astmo in srčno-žilnimi boleznimi. Pri dojenčkih in majhnih otrocih je verjetnost, da bodo umrli zaradi vročine, največja. Vročinski valovi lahko vplivajo tudi na prehrano, dostop do vode, izobraževanje, varnost in prihodnost otrok, ter seveda okolje, v katerem živijo.

Poročilo ugotavlja, da dolgotrajni vročinski valovi trenutno prizadenejo 538 milijonov ali 23 odstotkov otrok po vsem svetu. Ta delež se bo do leta 2050 povečal na 1,6 milijarde otrok pri povečanju temperature za 1,7 stopinje oz. na 1,9 milijarde otrok pri povečanju temperature za 2,4 stopinje Celzija, kar še bolj kliče po nujnih in drastičnih ukrepih za zmanjšanje emisij, zajezitev globalnega segrevanja in zaščito življenj.

Še več otrok pa bo izpostavljenih zelo intenzivnim vročinskim valovom in ekstremno visokim temperaturam. Otroci na severu, zlasti v Evropi, bodo soočeni z najbolj drastičnim povečanjem intenzivnih vročinskih valov in do leta 2050 bo skoraj polovica vseh otrok v Afriki in Aziji trajno izpostavljena ekstremno visokim temperaturam.

Trenutno se 23 držav uvršča v kategorijo največje izpostavljenosti otrok ekstremno visokim temperaturam. To se bo do leta 2050 po scenariju z nizkimi emisijami povečalo na 33 držav, po scenariju z zelo visokimi emisijami pa na 36 držav. Med državami, ki bodo v primeru obeh scenarijev najverjetneje ostale v tej kategoriji, so Burkina Faso, Čad, Mali, Niger, Sudan, Irak, Savdska Arabija, Indija in Pakistan.

»Podnebni šoki, ki smo jim bili priča letos, so močno opozorilo o vedno večji nevarnosti, ki preži na nas,« je povedala Vanessa Nakate, podnebna aktivistka in UNICEF-ova ambasadorka dobre volje. »Vročinski valovi to zelo jasno pokažejo. Čeprav je bilo letos vroče na skoraj vseh koncih sveta, bo to leto verjetno najhladnejše leto v našem življenju. Naš planet se vse bolj segreva, vendar se naši svetovni voditelji še niso začeli potiti. Naša edina možnost je, da jih še naprej opozarjamo in pozivamo k spremembam ter spremenimo pot, po kateri se gibljemo. Svetovni voditelji morajo to storiti na COP27 za otroke po vsem svetu, predvsem pa za najbolj ranljive, v najbolj prizadetih krajih. Če ne bodo kmalu ukrepali – poročilo je tukaj jasno – bodo vročinski valovi postali še hujši.«

UNICEF poziva vlade, naj:

  • Zaščitijo otroke pred podnebnim opustošenjem s prilagoditvijo socialnih storitev. Vsaka država mora prilagoditi kritične socialne storitve – vodo, sanitarije in higieno, zdravje, izobraževanje, prehrano in (socialno) zaščito za zaščito otrok in mladih. Na primer, prehranjevalne sisteme je potrebno okrepiti, da bodo kos spremembam in zagotoviti stalen dostop do primerne prehrane. Treba je povečati naložbe v zgodnje preprečevanje, odkrivanje in zdravljenje hude podhranjenosti pri otrocih, materah in ranljivem prebivalstvu. Na COP27 morajo imeti otroci in njihove pravice prednost pri odločitvah o prilagajanju podnebnim spremembam.
  • Pripravijo otroke na življenje v podnebno spremenjenem svetu. Vsaka država mora otrokom in mladim zagotoviti izobraževanje o podnebnih spremembah, zmanjševanju tveganja za naravne nesreče, usposabljanje o zelenih veščinah in priložnostih za participacijo pri oblikovanju podnebnih politik. Na COP27 morajo države okrepiti osredotočenost na izobraževanje o podnebnih spremembah in krepitev vloge otrok v akcijskem načrtu ACE, sprejeti ta načrt in izpolniti pretekle zaveze za krepitev kapacitet mladih.
  • V središče odločitev o financah in virih za naslavljanje podnebnih sprememb postavijo otroke in mlade. Razvite države morajo izpolniti sporazum, ki so ga sprejele na COP26, da bodo do leta 2025 podvojile financiranje prilagajanja podnebnim spremembam na najmanj 40 milijard ameriških dolarjev na leto, kot enega od korakov k zagotavljanju vsaj 300 milijard dolarjev na leto za prilagajanje podnebnim spremembam do leta 2030. Financiranje prilagajanja mora predstavljati polovico vseh podnebnih financ. COP27 mora postaviti grajenje odpornosti otrok in njihovih skupnosti v središče razprav o ukrepih za blaženje podnebnih sprememb in podpori pri okrevanju.
  • Preprečijo podnebno katastrofo z drastičnim zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov in omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija. Emisije naj bi se v tem desetletju povečale za 14 odstotkov, kar nas postavlja na pot katastrofičnega globalnega segrevanja. Vse vlade morajo ponovno pregledati svoje nacionalne podnebne načrte in politike ter povečati svoje ambicije in ukrepanje. Emisije morajo zmanjšati za 45 odstotkov, da do leta 2030 ne bi presegli povečanja temperature za 1,5 stopinje Celzija.
Picture of UNICEF Slovenija

UNICEF Slovenija

Za vsakega otroka

Vam je objava všeč? Delite jo s prijatelji:

UNI607338
Donirajte zdaj in pomagajte lačnim otrokom do življensko potrebne pomoči.
Preberi več

Novice

Piškotke uporabljamo, da bi izboljšali uporabniško izkušnjo. Z uporabo spletnega mesta soglašate, da jih lahko uporabljamo. Več informacij.