Približno 181 milijonov otrok po vsem svetu, mlajših od 5 let, oz. vsak četrti otrok, živi v hudi prehranski revščini. To pomeni, da na dan zaužijejo največ 2 od 8 skupin živil. Zaradi tega pri njih obstaja tudi do 50 odstotkov višja verjetnost, da bodo trpeli zaradi akutne podhranjenosti, razkriva danes objavljeno UNICEF-ovo poročilo.
Poročilo analizira vzroke in posledice pomanjkanja hrane in ustrezne prehrane med najmlajšimi otroki v skoraj 100 državah sveta in v različnih dohodkovnih skupinah. Opozarja, da milijoni otrok, mlajši od pet let, nimajo dostopa do hranljive in raznolike prehrane, ki bi omogočala optimalno rast in razvoj v zgodnjem otroštvu in kasneje.
Za otroke, ki na dan zaužijejo največ 2 od 8 skupin živil, se šteje, da živijo v hudi prehranski revščini. Štirje od petih otrok, ki živijo v hudi prehranski revščini, uživajo le materino mleko oz. mleko in/ali škrobnata osnovna živila, kot so riž, koruza ali pšenica. Manj kot 10 odstotkov teh otrok se prehranjuje s sadjem in zelenjavo. Manj kot 5 odstotkov pa jih uživa hrano, bogato s hranilnimi snovmi, kot so jajca, ribe ali meso.
»Otroci, ki živijo v hudi prehranski revščini, so otroci, ki živijo na robu. Trenutno je to realnost za milijone majhnih otrok, kar lahko nepopravljivo negativno vpliva na njihovo preživetje, rast in razvoj možganov,« je povedala UNICEF-ova izvršna direktorica Catherine Russell. »Pri otrocih, ki zaužijejo le dve skupini živil na dan, na primer riž in nekaj mleka, obstaja do 50 odstotkov večja verjetnost, da bodo doživeli tudi hude oblike podhranjenosti.«
Poročilo opozarja, da države še vedno okrevajo zaradi socialno-ekonomskih posledic pandemije Covida-19, hkrati pa so zaradi naraščajočih neenakosti, konfliktov in podnebne krize cene hrane in življenjski stroški rekordno narasli.
Od 181 milijonov otrok, mlajših od 5 let, ki živijo v hudi prehranski revščini, jih 65 odstotkov živi v le 20 državah. Približno 64 milijonov prizadetih otrok živi v južni Aziji, 59 milijonov pa v podsaharski Afriki.
V Somaliji, se spopada s konflikti, sušo in poplavami, 63 odstotkov otrok živi v hudi prehranski revščini. V najbolj ranljivih skupnostih v tej državi pa je več kot 80 odstotkov skrbnikov poročalo, da je njihov otrok po cel dan brez hrane.
Na območju Gaze so večmesečni spopadi in omejen dostop do humanitarne pomoči povzročili zlom prehranskega in zdravstvenega sistema, kar ima katastrofalne posledice za otroke in njihove družine. Po podatkih, zbranih med decembrom 2023 in aprilom 2024, se 9 od 10 otrok na območju Gaze sooča s hudo prehransko revščino, saj so primorani preživeti z dvema ali manj skupinami živil na dan. To je dokaz, kako grozljiv vpliv imajo spopadi in z njimi povezane omejitve na zmožnost družin, da zadovoljijo potrebe otrok po hrani – in kako hitro zaradi tega otrokom grozi življenjsko nevarna podhranjenost.
Poročilo ugotavlja, da skoraj polovica (46 odstotkov) vseh otrok, mlajših od 5 let, ki živijo v hudi prehranski revščini, živi v revnih gospodinjstvih, ki se spopadajo z dohodkovno revščino. 54 odstotkov (oziroma 97 milijonov) otrok, ki živijo v hudi prehranski revščini, pa živi v razmeroma bogatejših gospodinjstvih, v katerih pa so glavni dejavniki za prehransko revščino slabe prakse prehranjevanja in slabo prehransko okolje.
Krizo prehranske revščine pri otrocih poglablja več dejavnikov, vključno s prehranskimi sistemi, ki otrokom ne zagotavljajo hranljivih, varnih in dostopnih možnosti, nezmožnostjo družin, da bi si privoščile hranljivo hrano, ter nezmožnostjo staršev, da bi uvedli in vzdrževali pozitivne prakse hranjenja otrok. V številnih okoljih so starši in družine deležne agresivnega trženja poceni, hranilno revnih in nezdravih visoko predelanih živil in sladkih pijač, ki so dojeti kot normalna oblika prehranjevanja otrok. Ta nezdrava živila in pijače uživa zaskrbljujoč delež majhnih otrok, ki se soočajo s prehransko revščino, tovrstna prehrana pa na dnevni ravni nadomešča oz. izpodriva vnos bolj hranljivih in zdravih živil.
Poročilo pa navaja tudi dobre prakse na področju odpravljanja prehranske revščine. Burkina Faso je na primer prepolovila stopnjo hude prehranske revščine otrok s 67 odstotkov (v letu 2010) na 32 odstotkov (v letu 2021). V Nepalu se je stopnja hude prehranske revščine otrok zmanjšala z 20 odstotkov (2011) na 8 odstotkov (2022). V Peruju je stopnja prehranske revščine otrok od leta 2014 med dolgotrajnim obdobjem gospodarskega upada ostala pod 5 odstotki, v Ruandi pa se je zmanjšala z 20 odstotkov (2010) na 12 odstotkov (2020).
UNICEF poziva vlade, razvojne in humanitarne organizacije, donatorje, civilno družbo ter industrijo hrane in pijač k izkoreninjenju prehranske revščine, in sicer:
- Prehranske sisteme je potrebno preoblikovati tako, da bo hranljiva, raznolika in zdrava hrana najbolj dostopna, cenovno ugodna in zaželena možnost za prehranjevanje majhnih otrok.
- Zdravstveni sistemi morajo zagotavljati osnovne storitve za preprečevanje in zdravljenje podhranjenosti v zgodnjem otroštvu, vključno s podporo zdravstvenim in prehranskim delavcem v skupnostih pri svetovanju staršem in družinam o načinih hranjenja otrok in skrbi za otroke.
- Aktivirati je potrebno sisteme socialne zaščite za naslavljanje dohodkovne revščine s socialnimi transferji (v obliki finančne pomoči, pomoči v hrani in v bonih) na načine, ki se prilagajajo prehranskim potrebam ranljivih otrok in njihovih družin.
Da bi pospešil ukrepe za preprečevanje, odkrivanje in zdravljenje oz. odpravljanje prehranske revščine in podhranjenosti otrok, je UNICEF lani ob podpori partnerjev ustanovil Sklad za prehrano otrok (Child’s Nutrition Fund – CNF). Gre za finančni mehanizem pod vodstvom UNICEF-a, ki s pomočjo partnerjev spodbuja domače naložbe za izkoreninjenje podhranjenosti med otroki. UNICEF poziva vlade, donatorje in finančne partnerje, naj podprejo omenjeni sklad ter dajo prednost trajnostnim politikam in praksam za odpravo hude prehranske revščine in podhranjenosti otrok.
