Huda suša, ki je prizadela obsežna območja južne Afrike, ogroža življenja več sto tisoč otrok v šestih najbolj prizadetih državah, je danes sporočil UNICEF. Po ocenah naj bi letos več kot 270.000 otrok trpelo zaradi hude podhranjenosti, ki je življenjsko nevarna.
Zaradi vremenskega pojava El Niña, ki povzroča sušo in nestanovitne padavine, je Lesoto še zadnja v vrsti držav, kjer so razglasili izredne razmere. Enako so pred tem storile Bocvana, Malavi, Namibija, Zambija in Zimbabve.
»Humanitarne potrebe, s katerimi se zaradi posledic El Niña soočajo otroci, so izjemno zaskrbljujoče,« je povedala Etleva Kadilli, UNICEF-ova regionalna direktorica za vzhodno in južno Afriko. »Vse večja prehranska negotovost, širjenje podhranjenosti, oviran dostop do čiste pitne vode in ustreznih sanitarij ter vse večja tveganja za izbruhe bolezni, kot je kolera, predstavljajo resno grožnjo. Omenjena kriza lahko nepopravljivo vpliva na zdravje in razvoj tisočev otrok. To je alarm, ki ga mednarodna skupnost ne bi smela preslišati.«
V Lesotu, Malaviju, Namibiji, Zambiji in Zimbabveju kar 7,4 milijona otrok živi v pomanjkanju hrane. Od tega se jih več kot 2 milijona preživlja s hranilno izjemno revno prehrano, ki vključuje največ dve skupini živil. Zaradi suše se ta problematika v velikem delu južne Afrike še zaostruje, saj so zaradi pomanjkanja pašnikov in vode skupnosti izgubile pridelek in živino.
Podnebni pretresi v južni Afriki močno vplivajo na najranljivejše otroke. Dramatično zmanjšujejo količino, raznolikost in kakovost razpoložljive hrane, kar vpliva na rast in razvoj otrok, ter onemogočajo dostop do čiste pitne vode, zaradi česar so otroci izpostavljeni življenjsko nevarnim otroškim boleznim, vključno z diarejo.
»Z inovativnimi idejami, financiranjem in sodelovanjem, vključno z lokalnimi skupnostmi, lahko zagotovimo dolgoročno podporo otrokom in družinam, ki bo pomenila zaščito pred hudimi posledicami podnebnih kriz v regiji. Krepitev nacionalnih sistemov socialne zaščite je eno od ključnih UNICEF-ovih orodij za podporo družinam pri krepitvi odpornosti na prihodnje podnebne pretrese in pri okrevanju po izrednih razmerah,« je povedala Etleva Kadilli.
»Naložbe in inovacije za krepitev odpornosti družin in družbe so ključnega pomena. Ogrodja, ki dolgoročno – tudi v primeru podnebnih pretresov – podpirajo kakovosten in neprekinjen dostop do raznolike prehrane, pitne vode, sanitarnih storitev, izobraževanja in zdravstvene oskrbe, morajo postati naša prednostna naloga, skupaj z delujočimi osnovnimi storitvami in sistemi za otroke.«
Če želimo zmanjšati tveganje, da bi se število podhranjenih otrok v regiji povečalo, je potrebno pospešiti in razširiti življenjsko pomembne programe pomoči v regiji.
Brez varnih vodnih, sanitarnih in higienskih storitev so otroci še bolj ogroženi zaradi podhranjenosti ter bolezni, kot so driska, tifus, kolera, griža in otroška paraliza, ki jih je sicer mogoče preprečiti. UNICEF Slovenija z novo kampanjo zbira pomoč za najranljivejše otroke preko programa za vodo, sanitarije in higieno.
