Najnovejše poročilo Združenih narodov o varnosti preskrbe s hrano ocenjuje, da bi se lahko prehranska negotovost v Južnem Sudanu v prihodnjih mesecih povečala za sedem odstotkov v primerjavi z lanskim letom. Organizacije Združenih narodov ponovno pozivajo k dodatni humanitarni pomoči, da bi lahko preprečili nadaljnje stradanje in povečali prehransko preskrbljenost ogroženega prebivalstva.
Podnebni pretresi kot so poplave in suše, konflikti, gospodarska recesija, razseljevanje prebivalstva in oteženo zagotavljanje osnovnih življenjskih pogojev vplivajo na slabšanje prehranske varnosti v Južnem Sudanu.
7,74 milijona ljudi, kar je 62,7 odstotka prebivalstva v državi, bi lahko na lestvici prehranske nepreskrbljenosti (IPC) kmalu zdrsnilo v tako imenovano »krizno fazo« (3. stopnja od skupaj petih na lestvici IPC) oz. bi se lahko v prihajajočem obdobju med dvema žetvama (aprila in junija letos) spopadalo s še globljo akutno stopnjo prehranske negotovosti.
Najbolj prizadeta območja v državi so Jonglei, Unity, Upper Nile, Lakes, Eastern Equatoria (Kapoeta East) in Warrap. V omenjenih zveznih državah živi več kot 80 odstotkov vseh, ki se soočajo s prehransko negotovostjo.
UNICEF, Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) in Svetovni program za hrano (WFP) opozarjajo, da je potrebno nemudoma okrepiti humanitarno pomoč in drugo podporo za zagotavljanje osnovnih življenjskih pogojev, če želimo rešiti življenja in preprečiti nadaljnjo degradacijo življenjskih pogojev. Na najbolj prizadetih območjih v državi bi lahko 87.000 ljudi zdrsnilo v najvišjo 5. stopnjo na lestvici prehranske nepreskrbljenosti IPC, ki pomeni katastrofo.
Ponavljajoče se poplave ustvarjajo nove izzive
»FAO je zaskrbljen zaradi naraščajočega števila ljudi, se soočajo s prehransko negotovostjo. Le-to še dodatno poglabljajo hude poplave, ki se v državi vrstijo že tri leta zapored,« je povedal Meshack Malo, predstavnik FAO v Južnem Sudanu. »Če želimo preprečiti stradanje, moramo proizvesti več hrane tam, kjer je najbolj potrebna. FAO bo še naprej zagotavljal semena, kmetijska orodja in ribiške pripomočke ljudem, ki nujno potrebujejo pomoč. Potrebujemo pa tudi povečanje obsega naložb, ki bodo omogočile inovativne načine pomoči kmetom v Južnem Sudanu, da se bodo lahko prilagodili podnebnim spremembam in pridelali dovolj hrane glede na potrebe.«
V odzivu na poplave FAO pomaga ranljivim kmetom pri gradnji nasipov in vodnih kanalov, zagotavlja usposabljanje o uspešnih okolju prijaznih kmetijskih praksah in optimalnemu ravnanju po spravilu pridelka ter spodbuja večjo uporabo pridelkov, ki so odporni na poplave, kot je na primer riž.
Otroci med najbolj prizadetimi zaradi prehranske negotovosti
Omenjeno poročilo IPC kaže, da naj bi v letošnjem letu približno 1,34 milijona otrok, mlajših od pet let, trpelo zaradi akutne podhranjenosti. Najbolj ogroženi so otroci v zveznih državah Jonglei, Upper Nile, Unity in Western Bahr el Ghazal.
Glavni dejavniki, ki prispevajo k akutni podhranjenosti, vključujejo visoko razširjenost bolezni, kot so driska, in neustrezno prehranjevanje dojenčkov in majhnih otrok zaradi pomanjkanja prehranske raznolikosti in nerednih obrokov.
»Zaradi mirovnega procesa se dostop do pomoči potrebnih izboljšuje, kar je omogočilo, da smo dosegli pomemben napredek pri zdravljenju hude podhranjenosti pri otrocih. A poplave in drugi podnebni pretresi poglabljajo ranljivost med otroki. Več kot 90 odstotkov otrok, mlajših od pet let, vključenih v programe zdravljenja s terapevtsko hrano, lahko zaradi nudenja pomoči popolnoma okreva, a financiranje odziva za reševanje življenj postaja vse večji izziv,« je povedal Jesper Moller, vršilec dolžnosti predstavnika UNICEF-a v Južnem Sudanu.
Povečan obseg pomoči kaže rezultate
Poročilo IPC kaže, da se je v Piboru, kjer je lani organizaciji WFP uspelo povečati obseg prehranske pomoči, število ljudi v najhujši 5. fazi IPC (ki pomeni katastrofo) zmanjšalo s 33.000 (v letu 2021) na manj kot 10.000 (v letošnjem letu). To priča o prednostih povečane humanitarne prehranske pomoči. Kljub temu izboljšanju pa so se projekcije skupnega števila ljudi, ki se soočajo s prehransko negotovostjo v državi, povečale s 7,2 milijona (leta 2021) na 7,74 milijona (leta 2022). Hude poplave v zadnjih treh letih, degradacija osnovnih življenjskih pogojev, uničena kmetijska zemljišča, poginjanje živine in razseljevanje še poglabljajo hudo prehransko krizo v državi, milijone ljudi potiskajo v hudo revščino in na rob preživetja.
Brez konsistentne humanitarne in kmetijske pomoči, ki bi skupnostim pomagala pri obvladovanju in spopadanju s stradanjem in podprla tiste, ki pridelujejo svojo hrano, so hude humanitarne posledice neizogibne.Če želimo zmanjšati število tistih, ki stradajo, so potrebni nujni kolektivni ukrepi
»Ugotovitve so izjemno zaskrbljujoče, saj kažejo na nadaljnje slabšanje razmer na področju preskrbe s hrano in strmo naraščanje števila ljudi, ki se soočajo s stradanjem,« je povedala Adeyinka Badejo, vršilka dolžnosti direktorja WFP v Južnem Sudanu.
»Poročilo IPC za leto 2022 je produkt uspešnega sodelovanja z več deležniki, ki ga vodi vlada Južnega Sudana. Njegove ugotovitve nas vse zavezujejo, da sprejmemo nujne ukrepe za blažitev hude prehranske krize, preprečimo nadaljnje poslabšanje razmer v prihodnjih mesecih, hkrati pa krepimo odpornost na prihodnje pretrese,« je še povedala Adeyinka Badejo.
UNICEF, FAO in WFP pozivajo k večji finančni podpori za zagotavljanje humanitarne pomoči in poudarjajo pomen nadaljnjega izvajanja mirovnega sporazuma za odpravo temeljnih vzrokov za prehransko negotovost v državi.
