Glede na najnovejše razpoložljive podatke in prevladujoče globalne trende UNICEF opozarja, da je vpliv oboroženih spopadov na otroke po svetu v letošnjem letu dosegel izjemno uničujočo, najverjetneje rekordno raven.
Po ocenah več otrok kot kdaj koli prej živi na območjih konfliktov ali pa je zaradi konfliktov in nasilja prisilno razseljenih. Rekordnemu številu otrok, ki so jih prizadeli konflikti, so kršene pravice, med drugim so med smrtnimi žrtvami in ranjenimi[1], ne obiskujejo pouka, nimajo dostopa do življenjsko pomembnih cepiv in so hudo podhranjeni. Napovedi kažejo, da se bo to število samo še povečevalo. Konflikti so razlog za približno 80 odstotkov vseh humanitarnih potreb po vsem svetu[2], saj prebivalcem onemogočajo dostop do osnovnih dobrin, vključno s pitno vodo, hrano in zdravstveno oskrbo.
Več kot 473 milijonov otrok – ali več kot 1 od 6 otrok na svetu – živi na območjih, ki so jih prizadeli konflikti[3], pri čemer je število konfliktov na svetu največje po drugi svetovni vojni[4]. Odstotek otrok na svetu, ki živijo na območjih konfliktov, se je podvojil – zrasel je s približno 10 odstotkov v devetdesetih letih prejšnjega stoletja na skoraj 19 odstotkov danes.[5]
Do konca leta 2023 je bilo zaradi konfliktov in nasilja razseljenih 47,2 milijona otrok[6], napovedi za leto 2024 pa kažejo na dodatne razselitve zaradi zaostrovanja konfliktov, vključno z državami kot so Haiti, Libanon, Mjanmar, Palestina in Sudan. Otroci predstavljajo 30 odstotkov svetovnega prebivalstva, vendar v povprečju predstavljajo približno 40 odstotkov beguncev in 49 odstotkov notranje razseljenih oseb. [7] V državah, ki so jih prizadeli konflikti, v povprečju več kot tretjina prebivalstva živi pod pragom revščine (34,8 odstotka), v primerjavi z nekaj več kot 10 odstotki v državah brez konfliktov.[8]
»Po skoraj vseh merilih je bilo leto 2024 eno najslabših let za otroke na območjih konfliktov vse odkar obstaja UNICEF – tako glede števila prizadetih otrok kot glede stopnje vpliva konflikta na njihova življenja,« je povedala Catherine Russell, izvršna direktorica UNICEF-a. »Pri otroku, ki odrašča na območju konfliktov, obstaja veliko večja verjetnost, da ne bo obiskoval šole, da bo podhranjen ali prisiljen zapustiti svoj dom (prepogosto celo večkrat) v primerjavi z otrokom, ki živi v miru. To ne sme postati nova normalnost. Ne smemo dovoliti, da bi generacija otrok postala kolateralna škoda vojn po vsem svetu.«
Po zadnjih razpoložljivih podatkih za leto 2023 so Združeni narodi potrdili rekordnih 32.990 hudih kršitev proti 22.557[9] otrokom, kar je največ od začetka tovrstnega monitoringa, ki ga je predpisal Varnostni svet. Ob splošnem trendu naraščanja števila hudih kršitev – na primer v Gazi je bilo ubitih in ranjenih na tisoče otrok, v Ukrajini pa so Združeni narodi v prvih devetih mesecih letošnjega leta potrdili več otroških žrtev kot v celotnem letu 2023[10] – se bo število hudih kršitev nad otroki v tem letu verjetno še povečalo.
Posebej zaskrbljujoče so razmere za ženske in deklice, saj se pogosto poroča o posilstvih in spolnem nasilju v konfliktnih okoljih. Na Haitiju se je število prijavljenih primerov spolnega nasilja nad otroki letos povečalo za 1000 odstotkov.[11] V oboroženih spopadih so nasilju in kršitvam pravic običajno nesorazmerno izpostavljeni tudi otroci s posebnimi potrebami.
Na območjih konfliktov je izobraževanje močno moteno. Po ocenah več kot 52 milijonov otrok v državah, ki so jih prizadeli konflikti, ne obiskuje šole. Otroci na območju Gaze in velik del otrok v Sudanu so zamudili več kot eno leto šolanja, v državah, kot so Ukrajina, Demokratična republika Kongo in Sirija, pa so bile šole poškodovane, uničene ali uporabljene za druge potrebe, zaradi česar so milijoni otrok ostali brez dostopa do izobraževanja. Uničenje infrastrukture, namenjene izobraževanju, in nevarnost v bližini šol sta še zaostrila že tako težke pogoje za izobraževanje otrok v teh regijah.
Tudi podhranjenost otrok na območjih konfliktov se je povečala na zaskrbljujočo raven, saj so konflikti in oboroženo nasilje v številnih žariščih še vedno glavni razlog za stradanje, saj rušijo prehranske sisteme, razseljujejo prebivalstvo in ovirajo dostop do humanitarne pomoči. V Severnem Darfurju v Sudanu je bila letos potrjena lakota; gledano na globalni ravni se je to zgodilo prvič po letu 2017. Po ocenah bo letos več kot pol milijona ljudi v petih državah, ki so jih prizadeli konflikti, živelo v pogojih 5. faze na lestvici prehranske preskrbljenosti IPC (Integrated Food Security Phase Classification, ki ima 5 faz – zadnja je lakota), torej v najbolj ekstremnih razmerah.[12]
Konflikti uničujoče vplivajo tudi na dostop otrok do nujnega zdravstvenega varstva. Približno štirideset odstotkov otrok, ki niso bili cepljeni ali pa so bili cepljeni nepopolno, živi v državah, ki so delno ali v celoti prizadete zaradi konfliktov.[13] Ti otroci so zaradi pomanjkanja dostopa do ustrezne prehrane in zdravstvenih storitev ter zaradi nevarnosti, ki jim pretijo, pogosto najbolj izpostavljeni izbruhom bolezni, kot so ošpice in otroška paraliza.
Velik je tudi vpliv na duševno zdravje otrok. Izpostavljenost nasilju, uničenju in izgubi bližnjih se lahko pri otrocih med drugim izraža preko depresije, nočnih mor in težav s spanjem, odmaknjenosti, agresivnega vedenja, žalosti in strahu.
Leto 2024 se je izkazalo za rekordno smrtonosno tudi za humanitarno osebje, saj je po vsem svetu zaradi konfliktov umrlo 281 humanitarnih delavcev, kar presega vse do sedaj.[14]
»Otroci na vojnih območjih se vsak dan borijo za preživetje, zaradi česar so prikrajšani za otroštvo,« je povedala Catherine Russell. »Njihove šole so bombardirane, domovi uničeni, družine pa razdejane. Izgubljajo ne le varnost in dostop do osnovnih življenjskih potrebščin, temveč tudi priložnost za igro, učenje in otroštvo. Svet te otroke pušča na cedilu. V letu 2025 moramo storiti več, da bi obrnili tok dogodkov ter rešili in izboljšali življenja otrok.«
UNICEF poziva vse strani v konfliktih in tiste, ki imajo vpliv nanje, k odločnemu ukrepanju, da bi končali trpljenje otrok, zagotovili spoštovanje njihovih pravic in upoštevali svoje obveznosti po mednarodnem humanitarnem pravu.
[1] Secretary-General Annual Report on Children and Armed Conflict
[2] The World Bank, World Bank Group Strategy for Fragility, Conflict, and Violence 2020–2025, World Bank, February 2020
[3] PRIO
[4] Global Peace Index
[5] PRIO
[6] https://data.unicef.org/topic/child-migration-and-displacement/displacement/
[7] UNHCR Global Trends Report
[8] https://www.undp.org/libya/press-releases/11-billion-people-live-multidimensional-poverty-nearly-half-billion-these-live-conflict-settings
[9] https://childrenandarmedconflict.un.org/2024/06/2023-alarming-levels-of-violence-inflicted-on-children-in-situation-of-armed-conflict
[10] https://www.unicef.org/press-releases/unicef-executive-director-catherine-russells-remarks-united-nations-security-0
[11] https://www.unicef.org/press-releases/remarks-unicef-executive-director-catherine-russell-ecosoc-special-session-haiti
[12] https://www.ipcinfo.org/ipcinfo-website/ipc-dashboard/en/
[13] https://www.unicef.org/immunization/immunization-and-conflict
[14] https://www.unocha.org/news/un-relief-chief-decries-bullets-and-bombs-against-aid-workers
