V Sloveniji imamo visok delež dojenja v porodnišnicah, od katerih jih ima večina naziv Novorojencem prijazna porodnišnica. V povprečju je ob odpustu iz porodnišnic dojenih več kot 90 odstotkov novorojenčkov. Tistih, ki v času po rojstvu sploh ne bi bili dojeni, je v Sloveniji malo: 2 do 3 odstotke. Pogostnost dojenja pa se po odpustu iz porodnišnic zelo hitro zmanjšuje. Šestmesečnih dojenčkov se doji le še okoli polovica, od tega je le 5 odstotkov izključno dojenih, 12-mesečnih dojenčkov pa le še četrtina. Doječe družine se namreč ob prihodu domov srečujejo s stiskami pri vzpostavljanju in vzdrževanju dojenja, ki jih nemalokrat poglabljajo še nespodbudni odzivi okolice – bodisi doma, v lokalnem okolju ali na delovnem mestu, pa tudi v zdravstvenih organizacijah. Zato je potrebno doječim družinam ponuditi ustrezno pomoč in organizirati dojenju ugodno okolje na področju celotne družbe.
Prav to si prizadeva pobuda Dojenju prijazno mesto, ki je nastala na pobudo Svetovne zveze za dojenje (WABA) z namenom izboljšanja dojenja v lokalnem okolju. V Sloveniji jo izvaja Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja (NOSD) pri UNICEF-u Slovenija, s podporo Ministrstva za zdravje, ki sofinancira program, v projekt pa so se do sedaj vključila štiri mesta, ki se potegujejo za naziv Dojenju prijazno mesto: Novo mesto, Mislinja, Slovenj Gradec in Kranj.
“Splošni cilj pobude Dojenju prijazno mesto je na celotnem področju mesta omogočiti povečanje pogostnosti dojenja kot naravnega, zdravega in običajnega načina zgodnjega hranjenja otrok,” je povedala predsednica NOSD, prim. Andreja Tekauc Golob, dr. med. spec. pediat., IBCLC. “S povečanjem pogostnosti dojenja se povečuje raven zdravja pri dojenih otrocih, materah in v celotni družbi. Zmanjšuje se neenakost, izboljšuje se okoljsko stanje in v daljšem časovnem obdobju dojenje hkrati omogoča hitrejši napredek mesta.”
Materino mleko vsebuje vse, kar novorojenček potrebuje za zdrav razvoj
Dojenje je normalen način prehranjevanja novorojenčkov in dojenčkov z vsemi potrebnimi hranili za njihovo zdravo rast in razvoj ter zaščito pred okužbami. To velja tudi za bolne in prezgodaj rojene otroke. Poleg kratkotrajnih učinkov na zdravje in razvoj ima dojenje tudi pozitiven vpliv na dolgotrajno zdravstveno stanje otrok in mladostnikov, kar se kaže kot manj okužb črevesja, dihal in srednjega ušesa, kasneje manj debelosti, manj sladkorne bolezni in njenih zapletov na ožilju in tako dalje.
Dojenje je povezano tudi s splošno boljšo priložnostjo za vseživljenjsko zdravje in razvoj, pa tudi z boljšo uspešnostjo v šoli in drugimi dosežki.
Ugodne učinke ima dojenje tudi na doječe matere, ki imajo kasneje med drugim tudi manj raka na dojkah in jajčnikih.
Nenazadnje pa je dojenje tudi ekonomsko manj obremenjujoče za družine in v primerjavi z izdelavo, transportom, prodajo in odstranjevanjem odvečnih snovi tudi z ekološkega vidika najboljši način hranjenja otrok.
“Zavzemajmo se za dojenje: izobražujmo in podpirajmo”
Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja pri UNICEF-u Slovenija in Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije ob tednu dojenja organizirata že tradicionalni 12. mednarodni simpozij o dojenju in laktaciji, ki bo potekal 30. septembra in 1. oktobra v Laškem.
Cilj strokovnega srečanja ob tednu dojenja v Sloveniji je aktivna izmenjava izkušenj o dojenju po 1. letu starosti dojenčka, dojenju v praksi ter dojenju in zdravilih. Srečanje je namenjeno strokovnjakom različnih profilov, kot so družinski zdravniki, pediatri, porodničarji, patronažne medicinske sestre, svetovalke za dojenje, zdravstveno osebje porodnišnic, pediatričnih oddelkov in ambulant ter drugih ustanov, kjer obravnavajo doječe matere in njihove otroke. Med predavatelji so tako domači kot tuji strokovnjaki, ki delujejo na področju dojenja in prehrane otrok.
