Od 24. do 30. aprila poteka svetovni teden cepljenja. UNICEF, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Gavi ob tem opozarjajo, da so prizadevanja za cepljenje čedalje bolj ogrožena, saj širjenje napačnih informacij, rast prebivalstva, humanitarne krize in zmanjševanje sredstev ogrožajo napredek in s tem milijone otrok, mladostnikov in odraslih.
Po vsem svetu se pojavlja vse več izbruhov bolezni, kot so ošpice, meningitis in rumena mrzlica, ki bi jih sicer bilo mogoče preprečiti s cepljenjem. Obstaja tudi nevarnost, da se ponovno razširijo bolezni, kot je davica, ki so jih v številnih državah že dolgo obvladovali ali so že skorajda bile izkoreninjene. Agencije zato pozivajo k nujni in trajni politični pozornosti ter naložbam za krepitev programov cepljenja in zaščito velikega napredka, doseženega pri zmanjševanju umrljivosti otrok v zadnjih 50 letih.
»Cepiva so v zadnjih petdesetih letih rešila več kot 150 milijonov življenj,« je povedal dr. Tedros Adhanom Ghebreyesus, generalni direktor WHO. »Zmanjšanje sredstev za zdravstvo na globalni ravni pa je ogrozilo te težko pridobljene dosežke. Po svetu je vse več izbruhov bolezni, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem, zaradi česar so ogrožena življenja, države pa so izpostavljene povečanim stroškom zdravljenja teh bolezni in odzivanja na izbruhe. Države z omejenimi sredstvi morajo vlagati v ukrepe z največjim učinkom – in to so tudi cepiva.«
Vse več izbruhov in preobremenjeni zdravstveni sistemi
Posebej nevarni so ponovni izbruhi ošpic. Število primerov se od leta 2021 iz leta v leto povečuje, kar je posledica zmanjšanja obsega cepljenja proti tej bolezni, do katerega je prišlo med pandemijo covida-19 in po njej. Število primerov ošpic je leta 2023 po ocenah doseglo že 10,3 milijona, kar je 20-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2022.
Ta trend naraščanja se je najverjetneje nadaljeval tudi v letih 2024 in 2025, saj so se izbruhi po vsem svetu okrepili. V zadnjih 12 mesecih je o primerih ošpic poročalo 138 držav, od tega je 61 držav doživelo obsežnejše izbruhe, kar je največje število držav v katerem koli 12-mesečnem obdobju po letu 2019.
Leta 2024 se je v Afriki močno povečalo tudi število primerov meningitisa, trend naraščanja pa se nadaljuje tudi letos. Samo v prvih treh mesecih letošnjega leta je bilo v 22 državah prijavljenih več kot 5.500 sumov na bolezen in skoraj 300 smrtnih primerov. V lanskem letu pa je bilo v 24 državah zabeleženih 26.000 primerov te bolezni in skoraj 1.400 smrtnih primerov.
V afriški regiji narašča tudi število primerov rumene mrzlice. Lani so v 12 državah poročali o 124 potrjenih primerih, kljub temu, da se je v zadnjem desetletju že močno zmanjšalo število obolelih zaradi svetovnih zalog cepiva in uporabe cepiva proti rumeni mrzlici v rutinskih programih cepljenja. Na območju obeh Amerik so izbruhi rumene mrzlice potrjeni od začetka letošnjega leta, skupno je šlo za 131 primerov v štirih državah.
Do teh izbruhov prihaja v času, ko se humanitarni sektor sooča z globalno krizo financiranja. Nedavni pregled stanja, ki ga je WHO opravil s svojimi 108 državnimi uradi – večinoma v državah z nizkimi in s srednjimi dohodki – je pokazal, da se skoraj polovica teh držav zaradi zmanjšanega financiranja s strani donatorjev sooča z zmernimi do hudimi motnjami pri kampanjah cepljenja, rutinskem cepljenju in dostopu do zalog cepiv. V več kot polovici zajetih držav je prizadet tudi nadzor nad širjenjem bolezni, vključno z boleznimi, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem.
Obenem pa se je v zadnjih letih povečalo število otrok, ki sploh niso bili cepljeni, čeprav si države prizadevajo, da bi nadoknadile cepljenje, ki je bilo zamujeno med pandemijo covida-19. Po ocenah naj bi leta 2023 kar 14,5 milijona otrok zamudilo vse redne odmerke cepiva – v primerjavi s 13,9 milijona leta 2022 in 12,9 milijona leta 2019. Več kot polovica teh otrok živi v državah, ki se spopadajo s konflikti ali nestabilnostmi, kjer je dostop do osnovnih zdravstvenih storitev pogosto moten.
»Globalna kriza financiranja humanitarnega sektorja močno omejuje našo sposobnost cepljenja več kot 15 milijonov ranljivih otrok proti ošpicam, v državah s konflikti in nestabilnostmi,« je povedala Catherine Russell, UNICEF-ova izvršna direktorica. »V skoraj 50 državah so že motene storitve cepljenja, spremljanje bolezni in odzivanje na izbruhe in te ovire so podobne tistim, ki smo jim bili priča med covidom-19. Ne smemo si privoščiti, da izgubimo v boju proti boleznim, ki jih je mogoče preprečiti.«
Ključnega pomena pri tem boju bodo nadaljnja vlaganja v pobudo »Big Catch-Up initiative«, ki si od leta 2023 prizadeva doseči otroke, ki so med pandemijo zamudili cepljenje, in v druge programe rednega cepljenja.
Kako cepljenje rešuje te izzive
Skupna prizadevanja UNICEF-a, WHO, Gavija in partnerjev so državam omogočila širši dostop do cepiv in okrepitev sistemov cepljenja prek primarnega zdravstvenega varstva, kljub vse večjim izzivom. Cepiva vsako leto rešijo skoraj 4,2 milijona življenj pred 14 boleznimi – skoraj polovica teh življenj je rešenih v afriški regiji.
Kampanje cepljenja so prispevale k odpravi meningokoka skupine A v t.i. »afriškem meningokoknem pasu«, kjer je največje breme te bolezni. Novo cepivo, ki ščiti pred petimi sevi te bolezni, pa obeta širšo zaščito, pri čemer potekajo prizadevanja za razširitev njegove uporabe za odzivanje na izbruhe in preventivo.
Napredek je bil dosežen tudi pri zmanjševanju števila primerov obolelih in umrlih zaradi rumene mrzlice s povečanjem obsega rednega cepljenja in zalog cepiva v primeru kriz, vendar nedavni izbruhi v Afriki in na območju obeh Amerik opozarjajo na tveganja na območjih, kjer v preteklosti sicer ni bilo prijavljenih primerov, kjer je bil obseg rednega cepljenja nizek in kjer so kampanje za preventivo pomanjkljive.
Poleg tega je bil v zadnjih dveh letih dosežen velik napredek na drugih področjih cepljenja.
V afriški regiji, ki ima največje breme raka materničnega vratu na svetu, se je pokritost s cepivom proti HPV med letoma 2020 in 2023 skoraj podvojila, in sicer z 21 na 40 odstotkov, kar odraža usklajena globalna prizadevanja za odpravo raka materničnega vratu. Napredek na področju cepljenja vključuje tudi povečanje globalne pokritosti s pnevmokoknimi konjugiranimi cepivi, zlasti v regiji jugovzhodne Azije, skupaj z uvedbo teh cepiv v Čadu in Somaliji, državah z velikim bremenom te bolezni.
Drugi mejnik je uvedba cepiv proti malariji na poddržavni ravni v skoraj 20 afriških državah, s čimer so bili postavljeni temelji za reševanje pol milijona dodatnih življenj do leta 2035, ko bo še več držav uvedlo cepiva kot del ukrepov za boj proti malariji.
Pozivi k ukrepanju
UNICEF, WHO in Gavi pozivajo starše, javnost in politike, naj okrepijo podporo cepljenju. Agencije poudarjajo potrebo po trajnih naložbah v cepiva in programe cepljenja ter pozivajo države, naj spoštujejo svoje zaveze v okviru agende za cepljenje do leta 2030 (IA2030).
Kot del integriranih sistemov primarnega zdravstvenega varstva lahko cepljenje ščiti pred boleznimi in družinam približa še druge osnovne storitve, kot so predporodno varstvo, prehranske storitve ali testiranja za malarijo. Cepljenje je »najboljša naložba« na področju zdravja, saj se le-ta povrne v višini 54 dolarjev za vsak vložen dolar, ter predstavlja temelj za prihodnjo blaginjo in zdravstveno varnost.
»Vse pogostejši izbruhi zelo nalezljivih bolezni so zaskrbljujoči za ves svet. Dobra novica je, da se lahko borimo proti njim, in Gavijevo naslednje strateško obdobje ima jasen načrt za okrepitev naše obrambe s povečanjem naložb v svetovne zaloge cepiv in uvedbo ciljanega preventivnega cepljenja v državah, ki jih najbolj prizadenejo meningitis, rumena mrzlica in ošpice,« je povedala dr. Sania Nishtar, izvršna direktorica Gavija. »Te ključne dejavnosti pa bodo ogrožene, če Gavi v naslednjih petih letih ne bo v celoti financiran, zato naše donatorje pozivamo, naj podprejo naše poslanstvo, da bodo vsi in povsod varnejši pred boleznimi, ki jih je mogoče preprečiti.«
