Danes obeležujemo mednarodni dan izobraževanja. UNICEF-ova analiza razkriva, da je bilo leta 2024 izobraževanje vsaj 242 milijonov učencev v 85 državah ovirano zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov, vključno z vročinskimi valovi, tropskimi cikloni, neurji, poplavami in sušami, kar še poglablja krizo na področju izobraževanja.
Omenjena analiza se osredotoča na ekstremne vremenske dogodke, ki so bili razlog za zaprtje šol ali prekinitev izvajanja pouka, in posledice za otroke od predšolske do srednješolske ravni.
Vročinski valovi so bili lani najpogostejši ekstremni vremenski dogodek, zaradi katerega so bile šole zaprte. Samo aprila lani je bilo zaradi tega prizadetih več kot 118 milijonov učencev. Aprila so šole v Bangladešu in na Filipinih povsem zaprle svoja vrata, v Kambodži pa je bil šolski urnik krajši za dve uri na dan. Maja so se temperature v nekaterih delih Južne Azije povzpele do 47 stopinj Celzija, zaradi česar so bili otroci izpostavljeni nevarnosti vročinske kapi.
»Otroci so bolj izpostavljeni posledicam podnebne krize, vključno z močnejšimi in pogostejšimi vročinskimi valovi, nevihtami, sušami in poplavami,« je povedala UNICEF-ova izvršna direktorica Catherine Russell. »Otroška telesa so še posebej občutljiva in ranljiva. Hitreje se segrejejo, manj učinkovito se znojijo in počasneje se ohlajajo kot odrasla. V učilnicah, ki ne omogočajo zaščite pred zunanjo vročino, imajo otroci težave s koncentracijo. V primeru poplav otroci nimajo dostopa do šole. Zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov, ki ogrožajo zdravje in varnost otrok, 1 od 7 učencev lani ni obiskoval pouka, kar ima dolgoročen vpliv na nadaljnje izobraževanje otrok.«
Nekatere države so bile lani izpostavljene več ekstremnim vremenskim dogodkom. V Afganistanu so na primer poleg vročinskih valov doživeli tudi hude poplave, ki so maja poškodovale ali uničile več kot 110 šol, zaradi česar je bilo ovirano izobraževanje več tisoč učencev.
Največ vremenskih ekstremov se je zgodilo septembra, ko se v številnih delih sveta pričenja novo šolsko leto. Vsaj 16 držav je v tem kritičnem obdobju prekinilo izvajanje pouka zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov, vključno s tajfunom Yagi, ki je prizadel 16 milijonov otrok v vzhodni Aziji in na Pacifiku.
Po podatkih iz analize je bila med vsemi regijami najbolj prizadeta Južna Azija, kjer se je lani z ovirami pri izobraževanju zaradi vremenskih ekstremov spopadalo 128 milijonov učencev, medtem ko je bilo v Vzhodni Aziji in na Pacifiku prizadetih 50 milijonov učencev. El Niño je še naprej uničujoče vplival na otroke v Afriki; v vzhodni Afriki so bile pogoste močne padavine in poplave, v nekaterih delih južne Afrike pa huda suša.
Vročinski valovi, nevihte, poplave in drugi vremenski ekstremi lahko med drugim poškodujejo ali uničijo šolsko infrastrukturo in opremo za izobraževanje, ovirajo poti v šolo ali celo predstavljajo življenjsko nevarnost. Vplivajo pa tudi na koncentracijo, spomin ter duševno in telesno zdravje učencev.
V nestabilnih razmerah dolgotrajno zaprtje šol povečuje verjetnost, da bodo otroci za vedno prenehali z izobraževanjem, zaradi česar so otroci izpostavljeni večjemu tveganju otroških porok in otroškega dela. Dokazi kažejo, da so deklice pogosto nesorazmerno prizadete, saj se v primerjavi z dečki med nesrečami in po njih soočajo z večjim tveganjem, da opustijo šolanje, in z večjim tveganjem, da so žrtve nasilja na podlagi spola.
Na svetovni ravni izobraževalni sistemi na cedilu že tako ali tako puščajo na milijone otrok. Pomanjkanje usposobljenih učiteljev, prenatrpane učilnice ter razlike v kakovosti in dostopu do izobraževanja so že dolgo krivci za krizo na področju izobraževanja, ki pa jo posledice podnebne krize le še poglabljajo.
UNICEF-ova analiza kaže, da skoraj 74 odstotkov prizadetih učencev živi v državah z nizkimi in srednjimi dohodki. A z vremenskimi ekstremi so se lani spopadale prav vse regije sveta. Močno deževje in poplave so denimo septembra prizadele Italijo, kjer je bilo ovirano šolanje več kot 900.000 učencev, oktobra pa Španijo, kjer je bil pouk prekinjen za 13.000 otrok.
Analiza še navaja, da šole in izobraževalni sistemi večinoma niso dovolj usposobljeni za zaščito učencev pred temi vplivi, saj so finančne naložbe v izobraževanje, usmerjene v spopadanje s posledicami podnebnih sprememb, še vedno presenetljivo nizke, svetovni podatki o prekinitvah šolanja zaradi vremenskih ekstremov pa so omejeni.
UNICEF v sodelovanju z vladami in partnerji podpira prilagajanje obstoječih in gradnjo novih učilnic, ki bodo odporne na posledice podnebnih sprememb, da bi otroke zaščitili pred vremenskimi ekstremi.
V Mozambiku na primer otroke vedno znova prizadenejo cikloni; samo v zadnjih dveh mesecih sta državo prizadela ciklon Chido in ciklon Dikeledi, ki sta prizadela 150.000 učencev. UNICEF je v odgovor podprl gradnjo več kot 1.150 učilnic, odpornih na posledice podnebnih sprememb, v skoraj 230 šolah v državi.
UNICEF je novembra v svojem poročilu o razmerah za otroke po svetu opozoril, da bodo podnebne in okoljske krize v desetletju 2050-2059 še bolj razširjene, saj bo osemkrat več otrok izpostavljenih ekstremnim vročinskim valovom, trikrat več ekstremnim poplavam rek in skoraj dvakrat več ekstremnim požarom v naravi v primerjavi z desetletjem 2000-2009.
UNICEF poziva svetovne voditelje in zasebni sektor, naj nemudoma ukrepajo in zaščitijo otroke pred vse močnejšimi posledicami podnebne krize:
– Zagotoviti je treba, da nacionalni podnebni načrti (vključno z nacionalno določenimi prispevki in nacionalnimi prilagoditvenimi načrti) okrepijo za otroke ključne socialne storitve, kot je izobraževanje, da bodo bolj podnebno pametne in odporne na vremenske ekstreme. Hkrati morajo ti načrti vsebovati ustrezne zaveze za zmanjšanje emisij za preprečevanje najhujših posledic podnebnih sprememb.
– Vlagati je treba v učne prostore, ki so odporni na vremenske ekstreme, da zagotovimo varnejše učenje.
– Pospešiti je treba financiranja za izboljšanje odpornosti na podnebne spremembe v izobraževalnem sektorju, vključno z vlaganjem v preverjene in učinkovite rešitve.
– Treba je implementirati izobraževanje o podnebnih spremembah, pri vseh zavezah pa v središče postaviti potrebe otrok.
»Izobraževanje je ena od dejavnosti, ki so najpogosteje ovirane zaradi posledic podnebne krize. Vendar je v političnih razpravah prav izobraževanje pogosto spregledano, čeprav ima pomembno vlogo pri pripravi otrok na prilagajanje podnebnim spremembam,« je povedala Catherine Russell. »Prihodnost otrok mora biti v središču vseh načrtov in ukrepov, povezanih s podnebjem.«