Ali ste vedeli, da preveč časa pred ekrani škoduje otroku, saj vpliva na slabšo pozornost in znižuje raven empatije?
Carlota Nelson, režiserka dokumentarca Brain Matters, raziskuje, zakaj lahko preveč časa za ekrani škoduje otrokom in kako zelo pomembno je, da otroci uživajo v dogodivščinah izven ekranov.
Ali ste vedeli, da preveč časa pred ekrani škoduje otroku, saj vpliva na slabšo pozornost in znižuje raven empatije?
Carlota Nelson, režiserka dokumentarca Brain Matters, raziskuje, zakaj lahko preveč časa za ekrani škoduje otrokom in kako zelo pomembno je, da otroci uživajo v dogodivščinah izven ekranov.
Dojenčki, malčki in njihov čas uporabe elektronskih naprav
V današnjem tehnološkem in medijsko usmerjenem svetu mnogi starši uporabljajo tablice, telefone ali računalnike, s katerimi zabavajo in zamotijo svoje malčke, medtem, ko so zaposleni z drugimi opravili. Vsi vemo, da ta način deluje. Ekrani pritegnejo otrokovo pozornost močneje, kot karkoli drugega, zato je to tako privlačna rešitev za starše, ki želijo malce oddiha. Kakšen vpliv pa imajo zasloni na možgane, ki se šele razvijajo in koliko časa so lahko dojenčki in malčki izpostavljeni ekranom?
Znanstveniki, ki se ukvarjajo s preučevanjem možganov, preučujejo tudi vpliv ekranov na otroške možgane. Do vseh odgovorov se še niso dokopali, vendar pa bo to, kar že vedo, staršem pomagalo razumeti, kako pomembno je, da se otroci udejstvujejo tudi v dejavnostih, ki ne vključujejo ekranov. Šele takrat se bodo otroci učili, razvijali svoje socialne in kognitivne sposobnosti ter bodo v prihodnosti bolj zdravi in srečni.
Dojenčki se največ naučijo iz interakcij ljudi
Patricia Kuhl je ena vodilnih znanstvenic na področju raziskovanja možganov in vsako leto izvaja poskuse z več kot 4000 dojenčki. V svojih raziskavah je ugotovila, da se dojenčki, mlajši od enega leta ne učijo iz naprav. Tudi če jim predvajamo očarljive videoposnetke, je razlika v pridobljenem znanju ogromna. Iz učenja preko interakcij dobiš genija, medtem ko naprave dojenčka ne naučijo popolnoma ničesar.
Tudi zato Svetovna zdravstvena organizacija priporoča, da dojenčki, mlajši od dveh let ne uporabljajo elektronskih naprav. Za otroke med drugim in četrtim letom starosti je priporočena ena ura uporabe na dan.
Ekrani vplivajo na slabšo koncentracijo
Da bodo otroci lahko uspešni v vsakdanjem življenju, se morajo naučiti biti skoncentrirani in osredotočeni. Ti sposobnosti se začneta razvijati že v zgodnjih letih, ko so otrokovi možgani najbolj občutljivi na dražljaje iz okolice. Da možgani rastejo in se razvijejo, potrebujejo nekatere bistvene dražljaje iz okolice. Pomembnejše pa je, da potrebujejo čas za obdelavo teh dražljajev. Medtem ko glasno branje pravljic daje otroku čas za obdelavo besed, slik in glasov, pa nenehno absorbiranje slik in sporočil na ekranu vpliva na slabšo pozornost in osredotočenost.
Ekrani omejujejo sposobnost nadzorovanja čustev
Majhni otroci potrebujejo svojo mero dolgčasa. Ta jih uči, kako se spoprijeti z frustracijami in nadzorovati svoja čustva. Če majhne otroke nenehno spodbujajo vsebine na ekranih, pozabijo, kako naj sami ali z drugimi preganjajo dolgčas. To vodi v frustracije in ovira otrokovo domišljijo ter motivacijo.
Ekrani zmanjšujejo empatijo
Raziskave so pokazale, da uporaba naprav pri majhnih otrocih vpliva na slabšo sposobnost branja in razumevanja izrazov na obrazu in vpliva na slabši razvoj socialnih veščin. To sva dva ključna dejavnika, ki sta potrebna za razvoj empatije. Interakcije iz oči v oči so edini način, kako se majhne otroke nauči razumevati neverbalno komunikacijo.
Dokler se otroci ne naučijo govoriti, je vsa njegova komunikacija neverbalna, zato so močno odvisni od branja in razumevanja izrazov na obrazu. Iz tega otrok razbere, ali je oseba zadovoljna ali ne. Po mnenju Charlesa Nelsona, nevroznanstvenika iz Harvarda, je prav ta dvosmerna interakcija med otroci in starši ali skrbniki ključnega pomena za razvoj možganov.
Izpostavljenost ekranom zmanjšuje dojenčkovo sposobnost, da razbere človekova čustva in nadzoruje svoje frustracije. Prav tako ga ekrani odvračajo od aktivnosti, ki pripomorejo k boljšemu razvoju možganov, kot sta igra in interakcija s sovrstniki. Če v določenih trenutkih nimate druge možnosti, kot da si pomagate s telefonom ali tablico, poskrbite da je vaš otrok izpostavljen primernim vsebinam in se med gledanjem z njim pogovarjajte. Prednosti omejevanja časa uporabe ali celo odprave časa uporabe v teh zgodnjih letih otrokovega življenja bodo vidne celo življenje. Preveč ekranov torej škoduje otroku, pomembna in zdrava za njihov razvoj je interakcija z ljudmi, najsibodi to starši, sorojenci, vrstniki ali drugi ljudje.
Preberite še: Ideje za igro doma
Izvirni članek.
