“Valentinovo je dan, ki je posebej namenjen temu, da izrazimo ljubezen do tistih, ki jih imamo radi, ali do svojih bližnjih. Morda bomo doživeli nove občutke ljubezni, a ob tem moramo vedno ostati zvesti sebi in se ne spreminjati zaradi drugih, ali narediti nečesa, kar nam ni prijetno,” je povedala 21-letna Katarina, UNICEF-ova ambasadorka mladih. “Valentinovo pa je lahko tudi težak dan za tiste, ki nimajo nikogar, s katerim bi praznovali svojo ljubezen. Zato je pomembno, da poskrbimo zase in se naučimo uživati tudi v lastni družbi.”
Iskrenost, prijaznost, samozavest, humor in osebnost so med najpogostejšimi odgovori U-Reporterjev na vprašanje, kaj je drugim pri tebi najbolj všeč. To so lastnosti, ki presegajo zunanji izgled in so odraslim lahko v oporo pri pogovoru z otroki in mladimi, še posebej s tistimi, ki se soočajo s slabo samopodobo ali drugimi občutki manjvrednosti, vezanimi na izgled.
Odgovornost staršev je, da krepijo odnos z otrokom in ga učijo funkcionalnega izražanja čustev. A kar 10 % U-Reporterjev poroča, da ne ve, da jih imajo doma radi, kar je zaskrbljujoč podatek. To je občutek, ki ga otrok doživlja, čeprav se starši tega morda ne zavedajo ali o svojem odnosu z otrokom nimajo enakega mnenja. Pa vendar morajo biti vedno starši tisti, ki iščejo stik z otrokom in krepijo odprt odnos z njim.
Ko se otroci in mladi znajdejo v težavah, potrebujejo podporo, pomoč in pogovor – ne glede na težavo, ki jih tare. Zaljubljenost in spolnost pri tem nista izjemi, kar kaže tudi omenjena raziskava. Po ljubezenske nasvete pa se večina U-Reporterjev zateče k prijateljem. Zato je še bolj potrebno krepiti medvrstniške odnose in s tem odpirati prostor mladim za iskren in odprt pogovor o težavnejših temah, o katerih je marsikomu neprijetno govoriti. Pri krepitvi medvrstniškega povezovanja in sodelovanja lahko veliko naredijo tudi vzgojno-izobraževalne ustanove.
Ko pride do pogovora o spolnosti, pa medvrstniška podpora ni dovolj. Za pogovor o tej temi mladi potrebujejo odraslo osebo, saj kar 40 % U-Reporterjev meni, da o spolnosti ne vedo dovolj. K temu kliče tudi podatek, da se za prvi spolni odnos večini U-Reporterjev zdi primerna starost med 16 in 17 let, ko so otroci že opremljeni z nekaterimi izkušnjami, a ne v dovoljšni meri.
Naloga odraslih je tudi, da otroke in mlade opolnomočijo, da se znajo zaščititi tudi pred neprimernimi dotiki in socialnimi odnosi – da se ne počutijo prisiljene v kakršenkoli odnos oz. da ne naredijo nečesa zgolj zaradi pritiska. Otroke in mlade je potrebno opolnomočiti, da se počutijo odgovorni, samostojni, samozavesti in dovolj močni, da zmorejo sprejeti odločitev zase, ne v škodo sebi ali komu drugemu, ter da ne podležejo pritisku družbe. Pri tem je potrebno posebej poudariti vpliv pritiska, ki izvira iz družbenih omrežij, in je lahko za posameznika škodljiv.
Pretekle izkušnje kažejo, da otroke in mlade tema zaljubljenosti in spolnosti še posebej zanima. Zato morajo odrasli dati mladim prostor in občutek, da ne gre za tabu in da se lahko o tem z njimi odkrito pogovarjajo. UNICEF Slovenija zato poziva odrasle – predvsem starše in delavce v vzgojno-izobraževalnih zavodih – da ustvarjajo spodbujajoče okolje za pogovor o zaljubljenosti in spolnosti.
“Tudi če nam je ob tej temi kdaj neprijetno, se je potrebno zavedati, da je mladim verjetno še bolj. Vloga odraslih pa je, da presežejo ta neprijeten občutek in odprejo prostor za pogovor o tej tematiki,” je povedala Maja Planinc, organizatorka programov zagovorništva na UNICEF-u Slovenija. “S tem, ko bodo mladi opolnomočeni, zadovoljni, ozaveščeni in samozavestni, lahko v veliki meri zmanjšamo tveganja za škodljive odnose in posledice le-teh.” Škodljivi odnosi so lahko pretirano zaščitniški odnos, nasilno vedenje, siljenje v različne oblike spolnosti, spodbujanje k spolnosti, grožnje, manipulacije, ljubosumje in podobno. “Morda ravno zaradi neozaveščenosti nekateri mladi tovrstnih oblik vedenja ne prepoznajo in se lahko ujamejo v njihovo past,” je še povedala Maja Planinc.
V raziskavi o zaljubljenosti in spolnosti je še vedno mogoče sodelovati. Odgovore, ki so lahko dobra iztočnica za pogovor z mladostniki, je mogoče v živo spremljati na spletni strani U-Reporta Slovenija, kjer se lahko registrirajo tudi novi U-Reporterji. Ti nato preko svoje priljubljene aplikacije za klepet (Facebook, Instagram, Whatsapp ali Viber) brezplačno in anonimno podajajo svoja mnenja o različnih temah. UNICEF Slovenija z odgovori spodbuja odrasle, da sprejemajo odločitve v korist otrok.
U-Report Slovenija deluje pod okriljem UNICEF-a Slovenija, s sofinanciranjem Ministrstva za digitalno preobrazbo in s podporo članov uredniške skupine, imenovane U-Skupina, v kateri so zastopani tudi otroci in mladi.