Na globalni ravni se je število otrok, ki bodo umrli pred dopolnjenim petim letom starosti, leta 2023 zmanjšalo na 4,8 milijona. Število mrtvorojenih otrok se je prav tako nekoliko zmanjšalo, a bo še vedno znašalo približno 1,9 milijona, kažeta dve novi poročili, ki ju je danes objavila Medagencijska skupina Združenih narodov za oceno umrljivosti otrok (UN IGME).
Od leta 2000 se je število smrti med otroki, mlajšimi od pet let, zmanjšalo za več kot polovico, število mrtvorojenih otrok pa za več kot tretjino, k čemur so pripomogle trajne naložbe v preživetje otrok po vsem svetu. Leta 2022 je svet dosegel zgodovinski mejnik, ko je število umrlih otrok prvič padlo nekoliko pod 5 milijonov. Vendar se je napredek na tem področju upočasnil in še vedno številni otroci umirajo zaradi vzrokov, ki bi jih sicer bilo mogoče preprečiti.
»Milijoni otrok danes živijo zahvaljujoč globalni zavezanosti k preverjenim ukrepom, ki rešujejo življenja, kot so cepiva, prehrana in dostop do pitne vode in osnovnih sanitarij,« je povedala Catherine Russell, izvršna direktorica UNICEF-a. »Velik dosežek je, da smo dosegli rekordno nizko število smrti zaradi vzrokov, ki jih znamo preprečiti. Vendar brez pravih političnih odločitev in ustreznih naložb tvegamo, da bomo te težko pridobljene dosežke izničili in da bo zaradi preprečljivih vzrokov umrlo še več milijonov otrok. Tega ne smemo dovoliti.«
Desetletja napredka na področju preživetja otrok so zdaj ogrožena, saj so glavni donatorji napovedali ali že nakazali znatno znižana sredstva za pomoč v prihodnosti. Globalno zmanjšanje financiranja programov za preživetje otrok povzroča pomanjkanje zdravstvenih delavcev, zapiranje klinik, prekinitve programov cepljenja in pomanjkanje osnovnih sredstev, kot so zdravila za zdravljenje malarije. Ta zmanjšanja močno vplivajo na regije, ki so ujete v humanitarne krize ter na zadolžene države in območja z že tako visoko stopnjo umrljivosti otrok. Medagencijska skupina je opozorila, da bi lahko zmanjšanje sredstev na globalni ravni oslabilo tudi prizadevanja za monitoring potreb in razmer na terenu, zaradi česar bi bilo še težje doseči najranljivejše otroke.
»Od boja proti malariji do preprečevanja mrtvorojenosti med otroki in zagotavljanja z dokazi podprte oskrbe za dojenčke – s tem lahko spremenimo položaj milijonov družin na bolje,« je povedal dr. Tedros Adhanom Ghebreyesus, generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije. »Zaradi zmanjševanja sredstev na globalni ravni je treba bolj kot kdaj koli prej okrepiti sodelovanje za zaščito in izboljšanje zdravja otrok.«
Že pred trenutno krizo financiranja programov pomoči se je napredek na področju preživetja otrok upočasnil. Od leta 2015 se je letna stopnja zmanjševanja umrljivosti otrok, mlajših od pet let, v primerjavi z obdobjem 2000-2015, upočasnila za 42 odstotkov, stopnja zmanjšanja števila mrtvorojenih otrok pa za 53 odstotkov.
Skoraj polovica smrti otrok, mlajših od pet let, se zgodi v prvem mesecu življenja, večinoma zaradi prezgodnjega rojstva in zapletov med porodom. Po tem obdobju so nalezljive bolezni, vključno z akutnimi okužbami dihal, kot je pljučnica, ter malarija in driska, glavni vzroki za smrti, ki jih je mogoče preprečiti.
45 odstotkov pozne mrtvorojenosti (po 28. tednu nosečnosti – torej v maternici v tretjem trimesečju ali med porodom), se zgodi med porodom, pogosto zaradi materinih okužb, dolgotrajnega ali oviranega poroda ali zato, ker ni mogoča pravočasna zdravniška pomoč.
Boljši dostop do kakovostne zdravstvene oskrbe mater, novorojenčkov in otrok na vseh ravneh zdravstvenega sistema bo rešil več življenj. To vključuje ozaveščanje in preventivno oskrbo v skupnostih, pravočasne obiske v zdravstvenih ustanovah in pri zdravstvenih delavcih ob rojstvu otroka, kakovostno predporodno in poporodno oskrbo, preventivno oskrbo otrok, kot so rutinska cepljenja in celoviti programi prehrane, diagnosticiranje in zdravljenje pogostih otroških bolezni ter specializirano oskrbo za majhne in bolne novorojenčke.
»Večina smrti otrok, ki bi jih bilo mogoče preprečiti, se zgodi v državah z nizkimi dohodki, kjer so osnovne storitve, cepiva in zdravljenje pogosto nedostopni,« je povedal Juan Pablo Uribe, globalni direktor za zdravje in direktor sklada za globalno financiranje pri Svetovni banki. »Vlaganje v zdravje otrok zagotavlja njihovo preživetje, izobraževanje in prispevek k delovni sili v prihodnosti. S strateškimi naložbami in močno politično voljo lahko še naprej zmanjšujemo umrljivost otrok, s čimer bomo prispevali tudi h gospodarski rasti in zaposlitvenim možnostim, ki koristijo vsemu svetu.«
Iz omenjenih poročil je razvidno tudi, da kraj rojstva močno vpliva na otrokove možnosti za preživetje. Tveganje za smrt pred petim letom starosti je na primer 80-krat večje v državi z najvišjo umrljivostjo kot v državi z najnižjo umrljivostjo, medtem ko je za otroka, rojenega v podsaharski Afriki, v povprečju 18-krat bolj verjetno, da bo umrl pred dopolnjenim petim letom starosti, kot za otroka, rojenega v Avstraliji ali na Novi Zelandiji. Znotraj posameznih držav so bolj ogroženi najrevnejši otroci, tisti, ki živijo na podeželju, in otroci z manj izobraženimi materami.
Razlike v številu mrtvorojenih otrok so prav tako velike, saj se skoraj 80 odstotkov teh primerov zgodi v podsaharski Afriki in južni Aziji, kjer imajo ženske šest- do osemkrat večjo verjetnost, da bo njihov otrok mrtvorojen, kot ženske v Evropi ali Severni Ameriki. V državah z nizkimi dohodki je verjetnost, da bo otrok mrtvorojen, osemkrat večja kot v državah z visokimi dohodki.
»Razlike v umrljivosti otrok med državami in znotraj njih ostajajo eden največjih izzivov našega časa,« je povedal Li Junhua, namestnik generalnega sekretarja oddelka Združenih narodov za gospodarske in socialne zadeve (UN DESA). »Zmanjšanje teh razlik ni le naša moralna dolžnost, temveč tudi temeljni korak k trajnostnemu razvoju in svetovni pravičnosti. Vsak otrok si zasluži pošteno priložnost za življenje in naša skupna odgovornost je, da zagotovimo, da noben otrok ne bo ostal pozabljen.«
Člani Medagencijske skupine Združenih narodov za oceno umrljivosti otrok (UN IGME) pozivajo vlade, donatorje in partnerje v zasebnem in javnem sektorju, naj zaščitijo težko pridobljene dosežke pri reševanju otroških življenj in pospešijo svoja prizadevanja za napredek na tem področju. Nujno so potrebne večje naložbe, povezovanje storitev in inovacije, da bi povečali dostop do zdravstvenih storitev, ki dokazano rešujejo življenja, ustrezne prehrane in socialne zaščite za otroke in nosečnice.
