V Sloveniji imamo visok delež dojenja v porodnišnicah, od katerih jih ima večina naziv Novorojencem prijazna porodnišnica. V povprečju je ob odpustu iz porodnišnic dojenih več kot 90 odstotkov novorojenčkov. Tistih, ki v času po rojstvu sploh ne bi bili dojeni, je le 2-3 odstotke. Po odpustu iz porodnišnic pa se pogostnost dojenja hitro zmanjšuje. Šestmesečnih dojenčkov se doji le še okoli polovica (od tega je le 5 odstotkov izključno dojenih), 12-mesečnih dojenčkov pa le še četrtina.
Večina zaposlenih žensk po izteku porodniškega dopusta prične ponovno opravljati delo za polni delovni čas, zato se stopnja dojenja znatno zmanjša. Delodajalci so lahko doječim materam v veliko pomoč, da lahko nadaljujejo z dojenjem, tudi ko se vrnejo v službo.
“Konec porodniškega dopusta naj ne bo razlog za prenehanje z dojenjem, saj so koristi dojenja tudi po prvem letu otrokove starosti izjemnega pomena,” opozarja prim. Andreja Tekauc Golob, dr. med. spec. pediat., IBCLC, predsednica Nacionalnega odbora za spodbujanje dojenja pri UNICEF-u Slovenija. “Dojenje pomaga ščititi otroka pred okužbami, kar je še posebej pomembno v obdobju po šestem mesecu starosti, ko otrok spoznava okolico in predmete z dajanjem stvari v usta. Podaljšano dojenje zmanjša tudi pojavnost alergij in astme, tveganje za nastanek celiakije ter verjetnost za debelost in sladkorno bolezen tipa 1 in tipa 2 v otroštvu in adolescenci. Hkrati vpliva na kognitivni razvoj otroka, dojeni otroci pa kasneje v življenju laže prenašajo stres ter imajo manj vedenjskih in čustvenih težav,” je povedala prim. Andreja Tekauc Golob.
Poleg omenjenih koristi za razvoj otroka, pa družinam prijazne politike na delovnem mestu ustvarjajo okolje, ki koristi ne le zaposlenim ženskam in njihovim družinam, ampak tudi delodajalcem. Politike, kot so plačan porodniški dopust, redni odmori za dojenje, prostori, kjer lahko matere dojijo ali iztiskajo mleko, in podobni ukrepi, namreč ustvarjajo gospodarske donose z zmanjšanjem odsotnosti z dela, povezanih z materinstvom, povečanjem zadržanja oz. retencije zaposlenih žensk in zmanjšanjem stroškov zaposlovanja in usposabljanja novega osebja.
“Čeprav je podatek o nizkem številu izključno dojenih otrok pri šestih mesecih starosti skromen, pa je razveseljiv podatek, da večina mater svoje novorojenčke prične dojiti, je povedala dr. Katja Povhe Jemec z Ministrstva za zdravje. Prav tako je leta 2018 izvedena raziskava Si-Menu pokazala, da v povprečju matere svoje otoke dojijo 7 mesecev, mnoge pa vztrajajo še dlje – zlasti tiste, ki so bolj ozaveščene in samozavestne.
Raziskava, ki so jo pred leti opravili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pa je pokazala, da obstajajo različni razlogi, zakaj matere prenehajo dojiti. To so na primer pomanjkljive ali napačne informacije, pomankanje spretnosti, sramežljivost, pomanjkanje podpore partnerja, družine in družbe oz. kulturna pričakovanja, da je dojenje intimna dejavnost, ki ne sodi v javni prostor. “Prav zaradi naštetih razlogov je Ministrstvo za zdravje projekt Dojenju prijazno mesto, ki ga v Sloveniji izvajata UNICEF Slovenija in Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja, prepoznalo kot pomemben doprinos k spodbujanju dojenja in ga že več let tudi sofinancira. S projektom se širi zavedanje pomena dojenja tako pri strokovnih delavcih, lokalni skupnosti kot tudi splošni javnosti, med katere sodijo tudi delodajalci. Vse našteto in seveda dobra medijska pozornost tej tematiki lahko občutno prispeva, da bo dojenih otrok več in da se bodo dojili dlje ter imeli boljše izhodišče za razvoj zdravih navad prehranjevanja,” je povedala dr. Katja Povhe Jemec.
Ob tednu dojenja, natančneje 29. septembra, pa Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja pri UNICEF-u Slovenija in Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije v Laškem organizirata že tradicionalno strokovno srečanje o dojenju in laktaciji. Na njem bodo gostovali strokovnjaki s področja dojenja in prehrane otrok, prostor bo tudi za izmenjavo izkušenj o laktaciji in dojenju v različnih okoljih in vplivu na okolje. Med drugim bodo lahko udeleženci poglobili svoje znanje s področja dojenja in laktacije, stisk, ki nastanejo v tem obdobju, Mednarodnega kodeksa o trženju nadomestkov materinega mleka, mlečne banke in projekta Dojenju prijazno mesto.
