Gaza se sooča z resnim tveganjem lakote, saj so ključni kazalniki dosegli najslabše ravni od začetka konflikta, kaže najnovejše poročilo o prehranski varnosti (IPC), objavljeno danes.
IPC poudarja, da sta bila na nekaterih delih Gaze že presežena dva od treh pragov lakote, UNICEF in Svetovni program za hrano (WFP) pa opozarjata, da se čas za celovit humanitarni odziv izteka.
Neusmiljen konflikt, propad osnovnih storitev in hude omejitve pri dostavi in distribuciji humanitarne pomoči so privedli do katastrofalnih razmer na področju prehranske varnosti za več sto tisoč ljudi v Gazi.
Dostop do hrane – prvi ključni kazalnik lakote – se je v Gazi od zadnje posodobitve IPC, maja 2025, močno zmanjšal. Podatki kažejo, da več kot eden od treh ljudi (ali 39 odstotkov) zdaj preživi več dni brez hrane. Več kot 500.000 ljudi – skoraj četrtina prebivalstva Gaze – trpi zaradi razmer podobnih lakoti, medtem ko se preostalo prebivalstvo sooča z izjemno visoko stopnjo stradanja.
Akutna podhranjenost – drugi ključni kazalnik lakote – se je v Gazi povečala z izjemno hitrostjo. V mestu Gaza se je raven podhranjenosti med otroki, mlajšimi od pet let, v dveh mesecih početverila in dosegla 16,5 odstotka. To kaže na hudo poslabšanje prehranskega stanja in močno povečanje tveganja za smrt zaradi stradanja in podhranjenosti.
Akutna podhranjenost in poročila o smrtih zaradi stradanja – tretji ključni kazalnik lakote – so vse pogostejša, vendar je zbiranje podatkov, ki jih je mogoče preveriti, v trenutnih okoliščinah v Gazi še vedno izjemno težko, saj se zdravstveni sistem, ki ga je konflikt zdesetkal, sesuva.
»Svet lahko jasno vidi neznosno trpljenje prebivalcev Gaze. Čakanje na uradno potrditev lakote, da bi jim zagotovili življenjsko potrebno pomoč v hrani, je nesprejemljivo,« je povedala Cindy McCain, izvršna direktorica WFP. »Gazo moramo takoj in brez ovir preplaviti z obsežno pomočjo v hrani ter to pomoč zagotavljati vsak dan, da preprečimo množično stradanje. Ljudje že umirajo zaradi podhranjenosti in dlje kot bomo čakali z ukrepanjem, večje bo število smrtnih žrtev.«
Podatki za ta mesec kažejo, da je več kot 320.000 otrok v Gazi, kar je celotna populacija otrok, mlajših od pet let, ogrožena zaradi akutne podhranjenosti, pri čemer tisoči trpijo zaradi hude akutne podhranjenosti, ki je najsmrtonosnejša oblika podhranjenosti. Osnovne prehranske storitve so propadle, dojenčki pa nimajo dostopa do pitne vode, nadomestkov materinega mleka in terapevtske prehrane.
Junija je bilo na zdravljenje zaradi podhranjenosti sprejetih 6.500 otrok, kar je največ od začetka konflikta. Za julij kaže, da bo številka še višja, saj je bilo v samo prvih dveh tednih na zdravljenje zaradi podhranjenosti sprejetih že 5.000 otrok. Ker trenutno deluje manj kot 15 odstotkov storitev za terapevtsko zdravljenje, je tveganje za smrt zaradi podhranjenosti med dojenčki in majhnimi otroki večje kot kdaj koli prej.
»Izčrpani otroci in dojenčki v Gazi umirajo zaradi podhranjenosti,« je povedala izvršna direktorica UNICEF-a Catherine Russell. »Potrebujemo takojšen, varen in neoviran dostop humanitarne pomoči do tistih, ki jo potrebujejo, po vsej Gazi, da bi povečali dobavo prehranske pomoči, vode in zdravil, ki rešujejo življenja. Brez tega bodo matere in očetje še naprej doživljali najhujšo nočno moro vsakega starša – nemoč, da bi rešili stradajočega otroka pred stanjem, ki ga lahko preprečimo.«
Kljub ponovnemu odprtju nekaterih mejnih prehodov je humanitarna pomoč, ki vstopa v Gazo, le majhen delček tega, kar več kot dveh milijona ljudi potrebuje vsak mesec.
Samo za pokritje osnovnih potreb po humanitarni prehranski pomoči v Gazi je vsak mesec potrebnih več kot 62.000 ton pomoči. Ponovna vzpostavitev komercialnega uvoza živil je prav tako ključnega pomena za zagotavljanje raznolikosti prehrane s svežim sadjem, zelenjavo, mlečnimi izdelki in beljakovinami, kot so meso in ribe.
Poleg tega pomanjkanje goriva, pitne vode in druge ključne pomoči še naprej spodkopava prizadevanja za preprečevanje lakote in smrti med otroki.
Agenciji pozdravljata nedavne nove zaveze za izboljšanje pogojev delovanja humanitarnih organizacij, vključno z uvedbo humanitarnih premorov in humanitarnih koridorjev, ter upata, da bodo ti ukrepi omogočili povečanje nujno potrebne prehranske pomoči, ki bo lačne prebivalce dosegla brez nadaljnjih zamud.
Agenciji ZN prav tako ponovno pozivata, da je potrebno omogočiti:
– Takojšnje in trajno premirje, da se ustavi ubijanje civilistov, omogoči varna izpustitev talcev in omogočijo nadaljnje humanitarne operacije, ki rešujejo življenja.
– Trajen, varen in neoviran dostop humanitarne pomoči do tistih, ki jo potrebujejo, da bo pomoč lahko stekla v večjem obsegu, preko vseh mejnih prehodov, ter za dostavo prehranske pomoči, pitne vode, goriva in zdravstvene pomoči družinam v stiski po vsej Gazi.
– Vzpostavitev komercialnega prometa v Gazi z oživitvijo komercialnih dobavnih verig za obnovitev lokalnih trgov.
– Zaščita civilistov in humanitarnih delavcev, skupaj z obnovo ključnih storitev, zlasti zdravstvene, vodovodne in kanalizacijske infrastrukture.
– Naložbe v obnovo lokalnih prehranskih sistemov, vključno z oživitvijo pekarn, tržnic in ponovno vzpostavitvijo kmetijske dejavnosti.
