Otroci v Iranu in po vsej regiji so izpostavljeni fizični nevarnosti in psihološkemu stresu, poleg napadov in naraščajočih groženj za ključno infrastrukturo, od katere je odvisno njihovo preživetje.
Po vsem Iranu otroci že nosijo največje breme konflikta. Kumulativni vpliv nenehnih napadov, nestabilnosti in motenj ključnih storitev vpliva na njihovo varnost ter dolgoročno zdravje, razvoj in dobrobit. Otroci so med smrtnimi žrtvami, ranjenimi in razseljenimi ter živijo v strahu in negotovosti. Šole, domovi in skupnosti, ki bi morali zagotavljati varnost in stabilnost, so prizadeti.
Bolnišnice in zdravstvene storitve so pod vse večjim pritiskom, saj motnje vplivajo na zagotavljanje nujne oskrbe. Po podatkih iranskega ministrstva za zdravje in Iranskega rdečega polmeseca (IRCS) je poškodovanih 442 zdravstvenih ustanov po vsej državi, kar ovira dostop do osnovne zdravstvene oskrbe za približno 10 milijonov ljudi, vključno z 2,2 milijona otrok.
Pasteurjev inštitut je utrpel obsežno škodo. Desetletja je deloval kot glavni center za proizvodnjo cepiv v državi, zaradi obsežne škode na stavbi pa so ustavili proizvodnjo cepiv, kar ogroža dostop otrok do življenjsko pomembnih cepiv. Zaradi popolnega uničenja podjetja Tofigh Darou, ključnega proizvajalca zdravil za kompleksna in kronična obolenja, vključno z rakom, je izjemno otežen dostop do življenjsko pomembnih terapij, kar paciente, vključno z otroki, postavlja v neposredno nevarnost.
Po poročilih je bilo uničenih ali poškodovanih več kot 760 šol, pri čemer je bilo veliko otrok ubitih in ranjenih. To vključuje tudi uničujoč raketni napad na šolo Shajareh Tayyebeh v mestu Minab na jugu Irana na prvi dan vojne, v katerem je umrlo 168 deklic in dečkov.
Otroci po vsej regiji trpijo zaradi tega konflikta. Napadi v več državah uničujejo življenja ter zadajajo poškodbe objektom in infrastrukturi, od katerih so otroci odvisni – vključno z bolnišnicami, šolami ter sistemi za oskrbo z vodo in sanitarijami. Otroci so med smrtnimi žrtvami tudi v Bahrajnu, Izraelu, Jordaniji, Kuvajtu in Libanonu.
Mednarodno humanitarno pravo strogo prepoveduje napade na civilno infrastrukturo, ki je nujna za preživetje otrok. Poškodbe vodovodnih in sanitarnih sistemov bi otroke izpostavile večjemu tveganju za bolezni, izpadi električne energije bi dodatno vplivali na ključne storitve, vključno s tistimi, ki podpirajo novorojenčke in ranljive otroke, napačne ocene v zvezi z jedrskimi objekti pa bi lahko povzročile nepopravljive posledice za generacije.
UNICEF ponovno poziva k takojšnji prekinitvi sovražnosti po vsej regiji in k deeskalaciji. Vse strani morajo pokazati največjo možno mero zadržanosti in spoštovati svoje obveznosti v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom. Civilisti, še posebej otroci, in civilni objekti morajo biti vedno zaščiteni.
Cena nadaljnje eskalacije se bo na koncu merila v življenjih in prihodnosti otrok, ki si zaslužijo zaščito, dostojanstvo in upanje, ne pa poglabljajočih se posledic konflikta, ki ga niso izbrali.
