Po podatkih, ki sta jih danes objavila UNICEF in Svetovna zdravstvena organizacija, je globalna raven cepljenja otrok v letu 2023 stagnirala. V primerjavi z letom 2019 ni bilo cepljenih dodatnih 2,7 milijona otrok.
Gre za najnovejše ocene UNICEF-a in Svetovne zdravstvene organizacije o nacionalni pokritosti s cepljenjem (WUENIC), ki zagotavljajo največji in najobsežnejši nabor podatkov o trendih cepljenja proti 14 boleznim, ter poudarjajo potrebo po stalnih prizadevanjih za napredek na tem področju.
“Najnovejši trendi kažejo, da številne države še vedno močno nazadujejo pri cepljenju otrok,” je povedala Catherine Russell, izvršna direktorica UNICEF-a. “Za odpravo vrzeli v cepljenju so potrebna globalna prizadevanja vlad, partnerjev in lokalnih voditeljev, ki vlagajo v primarno zdravstveno varstvo in delavce v skupnostih, da bi zagotovili cepljenje za vsakega otroka in na splošno okrepili zdravstveno varstvo.”
Podatki kažejo, da se je število otrok, ki so leta 2023 prejeli tri odmerke cepiva proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju (DTP), ki se uporablja kot globalni pokazatelj precepljenosti, ustavilo pri 84 odstotkih (kar pomeni 108 milijonov otrok). Število otrok, ki niso prejeli niti enega odmerka cepiva, pa se je povečalo s 13,9 milijona leta 2022 na 14,5 milijona leta 2023.
Več kot polovica otrok, ki niso bili cepljeni, živi v 31 državah, na območjih konfliktov oz. v nestabilnih ali ranljivih okoljih, kjer so zaradi motenj ter pomanjkanja varnosti, ustrezne prehrane in zdravstvenih storitev še posebej izpostavljeni boleznim, ki jih je sicer mogoče preprečiti.
Poleg tega 6,5 milijona otrok ni prejelo tretjega odmerka cepiva proti DTP, ki je potreben za zaščito pred boleznimi.
Od leta 2022 je globalna pokritost s cepljenjem ostala skoraj nespremenjena in – kar je še bolj zaskrbljujoče – še vedno se ni vrnila na raven iz leta 2019. Razlogi za tako stanje so v nenehnih motnjah na področju zdravstva, logističnih izzivih, nezaupanju v cepiva in neenakosti glede dostopa do zdravstvenih storitev.
Nizka precepljenost že povzroča izbruhe ošpic
Podatki kažejo tudi, da stopnja cepljenja proti ošpicam stagnira, zaradi česar je skoraj 35 milijonov otrok brez zaščite ali le z delno zaščito proti tej smrtonosni bolezni.
Leta 2023 je prvi odmerek cepiva proti ošpicam v okviru rutinskih zdravstvenih storitev prejelo le 83 odstotkov otrok po vsem svetu, medtem ko se je število otrok, ki so prejeli drugi odmerek, v primerjavi s prejšnjim letom skromno povečalo na 74 odstotkov. Te številke ne dosegajo 95-odstotne pokritosti, ki je potrebna za preprečevanje izbruhov, obolenj in smrti ter za doseganje ciljev za izkoreninjenje ošpic.
V zadnjih petih letih so ošpice izbruhnile v 103 državah, v katerih živi približno tri četrtine dojenčkov na svetu. Glavni razlog je bila nizka precepljenost (80 odstotkov ali manj). Nasprotno pa v 91 državah z visoko pokritostjo s cepivom proti ošpicam ni bilo izbruhov te bolezni.
“Izbruhi ošpic kažejo vrzeli v cepljenju in najprej prizadenejo najranljivejše,” je povedal dr. Tedros Adhanom Ghebreyesus, generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije. “To je problem, ki ga je mogoče rešiti. Cepivo proti ošpicam je poceni in ga je mogoče dostaviti tudi v najtežje dostopne kraje. Zavezani smo k sodelovanju s partnerji, da bi podprli države pri odpravljanju teh vrzeli in zagotavljanju čim hitrejše zaščite najbolj ogroženih otrok.”
Globalna precepljenost proti HPV med deklicami se je znatno povečala
Novi podatki kažejo tudi nekaj svetlejših točk na področju pokritosti s cepljenjem. Cepiva proti humanim papiloma virusom (HPV), meningitisu, pnevmokoknim okužbam, otroški paralizi in rotavirusom še naprej širijo obseg zaščite, zlasti v 57 državah, ki jih podpira Gavi, združenje za cepiva.
Na globalni ravni se je delež mladostnic, ki so prejele vsaj en odmerek cepiva proti HPV, ki zagotavlja zaščito pred rakom materničnega vratu, povečal z 20 odstotkov leta 2022 na 27 odstotkov leta 2023. K temu so v veliki meri prispevale države, ki jih podpira Gavi, kot so Bangladeš, Indonezija in Nigerija. K večji pokritosti s cepivom je pripomogla tudi uporaba sheme cepljenja proti HPV z enim odmerkom.
“Cepivo proti HPV je eno izmed najbolj učinkovitih cepiv v Gavijevem portfelju in izjemno razveseljivo je, da je zdaj doseglo več deklet kot kdaj koli prej,” je povedala dr. Sania Nishtar, izvršna direktorica Gavija, združenja za cepiva. “Cepivo je zdaj na voljo več kot 50 odstotkom deklicam v afriških državah, ki izpolnjujejo pogoje za cepljenje, zato nas čaka še veliko dela, že danes pa lahko vidimo jasno pot do izkoreninjenja te strašne bolezni.”
Kljub optimizmu pa je pokritost s cepljenjem proti HPV še precej pod 90-odstotnim ciljem za izkoreninjenje raka materničnega vratu, saj dosega le 56 odstotkov mladostnic v državah z visokimi dohodki in 23 odstotkov v državah z nizkimi in srednjimi dohodki.
Nedavna anketa, v kateri je sodelovalo več kot 400.000 U-Reporterjev – uporabnikov UNICEF-ove globalne digitalne platforme za participacijo otrok in mladih – je pokazala, da več kot 75 odstotkov anketirancev ne ve ali pa ni prepričanih, kaj je HPV. To poudarja potrebo po večji ozaveščenosti javnosti in boljši dostopnosti cepiva. Po tem, ko so bili anketiranci seznanjeni z obstojem virusa, njegovi povezavi z rakom in obstojem cepiva, jih je 52 odstotkov navedlo, da si želijo cepiva proti HPV. A mnoge pri iskanju zaščite ovirajo finančne omejitve (41 odstotkov) oz. nedostopnost cepljenja (34 odstotkov).
Potrebno je odločno ukrepanje na lokalni ravni, da bodo cepiva dostopna vsem in povsod
Čeprav je bil v nekaterih regijah, vključno z afriško regijo in državami z nizkimi dohodki, dosežen skromen napredek na področju precepljenosti otrok, najnovejše ocene poudarjajo, da je treba pospešiti prizadevanja za doseganje ciljev agende za cepljenje do leta 2030 (IA2030), torej 90-odstotne precepljenosti in ne več kot 6,5 milijona otrok, ki niso prejeli nobenega odmerka cepiva.
Svet za partnerstvo IA2030 poziva k večjim naložbam v inovacije in trajnemu sodelovanju. Svet tudi priporoča, da partnerji okrepijo podporo vodstvu držav pri izboljšanju rutinskega cepljenja kot del njihovih integriranih programov primarnega zdravstvenega varstva, ki je podprto s strani politik in voditeljev v lokalnih skupnostih ter deležno dolgoročnega financiranja.
