Več kot 171 milijonov učencev in dijakov je bilo lani zaradi podnebnih nevarnosti prikrajšanih za pouk

Več kot 171 milijonov učencev in dijakov po svetu oz. vsak deseti (od predšolske dobe do višjega sekundarnega izobraževanja) je bilo leta 2025 zaradi podnebnih nevarnosti prikrajšanih za pouk, ugotavlja nova analiza, ki jo je danes objavil UNICEF.

Najnovejše poročilo analizira podatke iz 106 držav in območij ter ugotavlja, da so podnebne nevarnosti, med njimi neurja, poplave, vročinski valovi, suše in gozdni požari, povzročile odpovedi oziroma prekinitve pouka, poškodovale šolske stavbe, privedle do prehoda na pouk na daljavo, skrajšale čas poučevanja, zmanjšale obiskovanje pouka in povečale tveganje za osip milijonov učencev in dijakov po vsem svetu.

»Za milijone otrok podnebne nevarnosti ne pomenijo le prekinitve pouka. Uničujejo šole, razseljujejo družine in najbolj ranljive otroke, zlasti deklice, za vedno odrinejo iz šolskih klopi,« je povedala izvršna direktorica UNICEF-a Catherine Russell.

Po analizi so bila neurja lani najpogostejši vzrok za motnje v izobraževanju, prizadela pa so 109 milijonov učencev in dijakov po svetu. Poplave so prizadele najmanj 70 milijonov učencev in dijakov, vročinski valovi pa so motili pouk približno 50 milijonom otrok.

»Moja šola je tik ob potoku in ko pride do poplav, voda naraste in priteče v šolo,« je povedal 16-letni Taudibura Garo iz Papue Nove Gvineje, kjer naj bi razmere, povezane z El Niñom, v prihodnjih mesecih povečale tveganje za ekstremne vremenske pojave. »Običajno voda sega do kolen in zalije stranišča, zato je za nas bivanje v šoli nehigiensko, in posledično je pouk prekinjen.«

Učenci, katerih šolanje je bilo prizadeto zaradi podnebnih motenj, prihajajo iz vseh dohodkovnih skupin, a tri četrtine prizadetih učencev in dijakov živi v državah z nizkimi in nižjimi srednjimi dohodki, kjer pogosto primanjkuje sredstev za zagotavljanje nemotenega izobraževanja ob podnebno pogojenih izrednih razmerah.

V Pakistanu, eni od najbolj prizadetih držav, zajetih v analizi, so hude monsunskе poplave avgusta 2025 za več kot 28 milijonov učencev in dijakov odložile vrnitev v šolo, kar je bila ena največjih podnebno pogojenih prekinitev izobraževanja, zabeleženih leta 2025. V Egiptu pa je močan veter, ki prinaša tudi velike količine prahu, aprila povzročil enodnevno prekinitev pouka po vsej državi in prav tako prizadel več kot 28 milijonov učencev in dijakov. 
 
Po podatkih je bilo v letu 2025 v 40 državah večkrat prekinjeno izvajanje pouka zaradi podnebnih nevarnosti. Na Madagaskarju so se denimo v različnih obdobjih soočali s sušo, tropskimi cikloni in poplavami, ki so v letu prizadeli 280.000 učencev in dijakov. V Španiji je marca neurje prizadelo več kot 500.000 učencev in dijakov v avtonomni skupnosti Valencija, septembra pa je sledil posttropski ciklon Gabrielle. Na tisoče učencev in dijakov po drugih delih države je zaradi ekstremne vročine maja in junija imelo moten pouk, oktobra pa je na izobraževanje vplivalo neurje Alice. 

V prihodnosti lahko zaostanki v učenju in višje stopnje osipa zmanjšajo produktivnost delovne sile, upočasnijo gospodarsko rast in otežijo prizadevanja držav za zmanjševanje revščine. Poročilo ugotavlja, da bi lahko neukrepanje povzročilo najmanj 200 milijard dolarjev izgube življenjskih prihodkov učencev in dijakov, ki so bili leta 2025 zaradi podnebnih nevarnosti prikrajšani za pouk. 
 
Dekletom grozi večje tveganje, da bodo opustile šolanje, kadar podnebne nevarnosti povzročijo prekinitev ali zaprtje šol. Poškodovane šole in sanitarni objekti, razseljenost ter izguba družinskih prihodkov lahko dekletom naložijo dodatne obveznosti v povezavi z oskrbo družinskih članov in iskanjem virov pitne vode. Ti pritiski lahko povečajo tudi tveganje za otroške poroke, zaradi česar se dekleta po ponovnem odprtju šol težje vrnejo k pouku.

Poročilo izpostavlja tudi praktične rešitve, ki že pomagajo ščititi izobraževanje pred posledicami podnebnih nevarnosti. Med njimi so integracija odpornosti na podnebne spremembe v izobraževalne načrte na nacionalni ravni, krepitev šolske infrastrukture, zagotavljanje neprekinjenega izobraževanja med motnjami in po njih ter vključevanje podnebnih vsebin v učne načrte, da bi otroci in mladi pridobili znanja in spretnosti, potrebne za prilagajanje spreminjajočemu se svetu.

Na podlagi teh preverjenih pristopov UNICEF poziva vlade in partnerje, naj okrepijo prizadevanja za zaščito izobraževanja pred najhujšimi posledicami podnebnih nevarnosti z naslednjimi ukrepi:

• Krepitvijo odpornosti izobraževalnih sistemov na podnebne nevarnosti, da bo mogoče zagotavljati neprekinjeno izobraževanje v izrednih razmerah.
• Povečanjem domačega in mednarodnega financiranja odpornosti izobraževalnih sistemov.
• Vlaganjem v podnebno odporno izobraževalno infrastrukturo za zaščito učencev, dijakov in zaposlenih v izobraževanju.
• Opolnomočenjem otrok in mladih z znanjem in spretnostmi, ki jim bodo omogočili krepitev odpornosti in ukrepanje na področju podnebnih sprememb.
• Krepitvijo podatkovnih sistemov na področju podnebja in izobraževanja, da bo mogoče motnje bolje predvideti, se nanje odzvati ter po njih učinkoviteje obnoviti delovanje izobraževalnih sistemov. 
  

»Podnebne nevarnosti ogrožajo življenja in prihodnost otrok,« je povedala Catherine Russell. »Če želimo zaščititi izobraževanje otrok danes in v prihodnosti, moramo vlagati v šole in izobraževalne sisteme, zasnovane tako, da lahko prenesejo podnebne šoke.«