Pobuda The Big Catch-Up (BCU) je večletno prizadevanje za odpravo padca precepljenosti, ki ga je v veliki meri povzročila pandemija Covida-19. Vanjo je vključenih 36 držav, v katerih je bilo z več kot 100 milijoni odmerkov življenjsko pomembnih cepiv doseženih približno 18,3 milijona otrok, starih od 1 do 5 let. Pobuda je tako pomagala zmanjšati kritične vrzeli v imunosti, ob začetku svetovnega tedna cepljenja sporočajo UNICEF, Združenje za cepiva Gavi in Svetovna zdravstvena organizacija.
Od 18,3 milijona doseženih otrok med letoma 2023 in 2025 je bilo približno 12,3 milijona takih, ki pred tem niso prejeli še nobenega cepiva, 15 milijonov pa jih ni bilo nikoli cepljenih proti ošpicam. BCU je zagotovil tudi 23 milijonov odmerkov inaktiviranega cepiva proti otroški paralizi (IPV) za necepljene in nezadostno cepljene otroke, kar je ključen ukrep za izkoreninjenje otroške paralize. Izvajanje programa se je zaključilo 31. marca 2026. Čeprav se zbiranje končnih podatkov še ni zaključilo, se ocenjuje, da bo globalna pobuda dosegla cilj najmanj 21 milijonov necepljenih in nezadostno cepljenih otrok.
Agencije opozarjajo, da je nadoknadno cepljenje sicer pomembna strategija za zapolnjevanje vrzeli, vendar ostaja širitev dosega rutinskih programov cepljenja najučinkovitejši in najbolj trajnosten način zaščite otrok ter preprečevanja izbruhov bolezni, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem.
Odpravljanje neenakosti pri dostopu do cepiv
Poleg okrevanja po pandemiji se je pobuda BCU osredotočila na zmanjševanje neenakosti pri dostopu do cepiv. Vsako leto milijoni otrok še vedno nimajo dostopa do osnovnih cepljenj, ki bi jih morali dobiti pred prvim letom starosti. Večina jih živi v ranljivih ali zapostavljenih skupnostih in skupnostih, prizadetih zaradi konfliktov, pri čemer ne nadoknadijo teh zamujenih cepljenj.
36 sodelujočih držav v Afriki in Aziji predstavlja kar 60 % vseh otrok brez prejetega odmerka cepiva na svetu. Motnje v programih cepljenja zaradi pandemije so razmere še poslabšale in povečale število teh otrok. Pobuda BCU je zato prvič sistematično uporabila rutinske sisteme cepljenja za doseganje starejših otrok (1–5 let), ki bi morali ključna cepljenja prejeti že pred dopolnjenim prvim letom starosti, a so zaradi zamud še vedno ranljivi.
BCU je vzpostavil trajne sisteme za prepoznavanje, pregled, cepljenje in spremljanje teh otrok, vključno s posodobitvijo politik glede starostne upravičenosti. Države so usposobile zdravstvene delavce za identifikacijo in cepljenje otrok, ki jih je sistem spregledal, ter delovale v sodelovanju s skupnostmi in civilno družbo. S tem so izboljšale dostop do cepljenja za milijone otrok in okrepile zdravstvene sisteme za prihodnost.
Čeprav je teh 36 držav prejelo finančno in tehnično podporo UNICEF-a, Združenja za cepiva Gavi in Svetovne zdravstvene organizacije, so tudi številne druge države izvajale podobne aktivnosti za nadoknadno cepljenje in obnovo programov po pandemiji.
»Kot največje mednarodno prizadevanje za doseganje necepljenih otrok z življenjsko pomembnimi cepivi The Big Catch-Up dokazuje, kaj je mogoče doseči, ko vlade, partnerji in skupnosti sodelujejo,« je povedala dr. Sania Nishtar, izvršna direktorica Združenja za cepiva Gavi. »S tem dosežkom niso zaščiteni le milijoni otrok, temveč tudi njihove skupnosti za prihodnje generacije.«
»Z zaščito otrok, ki so zaradi motenj zdravstvenih storitev med pandemijo zamudili cepljenja, je pobuda pomagala odpraviti eno glavnih negativnih posledic pandemije,« je povedal dr. Tedros Adhanom Ghebreyesus, generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije. »Uspeh pobude je dokaz predanosti zdravstvenih delavcev in nacionalnih programov cepljenja.«
»Cepljenje rešuje življenja,« je povedala izvršna direktorica UNICEF-a, Catherine Russell. »Pobuda kaže, kaj je mogoče doseči, ko imajo države ustrezne vire, orodja in politično voljo. Uspelo nam je cepiti del otrok, ki so med pandemijo zamudili redna cepljenja – vendar jih veliko še vedno ostaja izven dosega. Dosežke moramo ohraniti z vlaganjem v močne in zanesljive sisteme cepljenja, še posebej ob ponovnem porastu ošpic.«
Pogled v prihodnje izzive
Pobuda je prvič uspešno dosegla 12,3 milijona starejših otrok brez odmerka cepiva (1–5 let). Kljub temu pa leta 2024 kar 14,3 milijona dojenčkov po svetu ni prejelo niti enega odmerka cepiva v okviru rutinskih programov.
Zmanjšanje tega števila bo zahtevalo vzpostavitev sistemov, ki dosledno dosegajo najtežje dostopne skupnosti, ob naraščajočem številu rojstev, konfliktih, razseljevanju, zmanjševanju financiranja in obremenjenih zdravstvenih sistemih.
Posledice teh vrzeli so že vidne – izbruhi ošpic naraščajo v vseh regijah, leta 2024 je bilo približno 11 milijonov primerov, število držav z velikimi izbruhi pa se je od leta 2021 skoraj potrojilo.
Obsežne nadoknadne kampanje so zahtevne glede virov, zato bi morale dopolnjevati, ne pa nadomeščati rutinsko cepljenje. Pravočasno cepljenje ostaja najbolj trajnosten način zaščite otrok in skupnosti.
Cepljenje ščiti vse generacije
UNICEF, Združenje za cepiva Gavi in Svetovna zdravstvena organizacija skupaj z državami in skupnostmi obeležujejo svetovni teden cepljenja, ki poteka od 24. do 30. aprila, s kampanjo s sloganom »Cepljenje ščiti vse generacije«, ki poziva države k ohranjanju in širjenju precepljenosti v vseh starostnih skupinah.
Na polovici izvajanja Agende za cepljenje 2030 prednostna naloga ostaja doseči necepljene otroke in zmanjšati neenakosti, zlasti v najtežje dostopnih skupnostih. Za ohranjanje napredka bodo potrebne dolgoročne nacionalne naložbe in zanesljiva podpora partnerjev in donatorjev.
Cepljenje otrok v državah v razvoju zagotavlja tudi projekt UNICEF-ove punčke iz cunj
UNICEF Slovenija s projektom UNICEF-ove punčke iz cunj že 23 let zbira sredstva za program cepljenja. Na www.punckeizcunj.si si je mogoče izbrati unikatno punčko iz cunj, z donacijo 30 evrov pa omogočiti cepljenje za enega otroka v državi v razvoju. Darovalec punčko po pošti prejme na dom v trajno last. Darovalci v Sloveniji so s Punčkam iz cunj doslej omogočili cepljenje že več kot 22.500 otrokom v državah v razvoju.
