Danes se je začel evropski teden duševnega zdravja – čas, ko bi morali še posebej prisluhniti sebi in drug drugemu. U-Report anketa med mladimi pa razkriva jasno sporočilo: za številnimi nasmehi se pogosto skrivajo občutki, o katerih je težko govoriti.
Ob evropskem tednu duševnega zdravja so v Konzorciju za psihosocialno odpornost otrok in mladih, v katerem se povezujejo UNICEF Slovenija, Lunina vila – inštitut za zaščito otrok, Izobraževalno-svetovalni center Šolska svetovalnica in Voluntariat – zavod za mednarodno prostovoljno delo, pripravili anketo U-Reporta Slovenija na temo duševnega zdravja. Rezultati opominjajo, da moramo ustvarjati varne prostore za pogovor, zmanjševati stigmo in predvsem – poslušati.
- Kar 79 % mladih v anketi priznava, da se kdaj počutijo, kot da morajo “igrati”, da je vse v redu, čeprav v resnici ni tako. Ob tem jih 72 % pravi, da imajo občutek, da imajo drugi boljše življenje – skoraj polovica teh občutkov pa izvira iz družbenih omrežij (38 %) in pogovorov z vrstniki (46 %).
- Rezultati razkrivajo tudi globoko vrzel v razumevanju med generacijami. Le 2 % mladih meni, da jih odrasli zelo dobro razumejo, medtem ko jih skoraj polovica (48 %) meni, da jih razumejo slabo ali sploh ne. Skoraj vsak četrti pa sploh ne želi, da bi odrasli vedeli, kako se počuti.
- Ko pride do iskanja pomoči, se mladi soočajo z več ovirami. Najtežje jim je razložiti, kako se počutijo (33 %), medtem ko jih 20 % pravi, da jim je težko prav vse – od priznanja, da niso v redu, do iskanja prave osebe za pogovor. Glavne ovire pri iskanju pomoči so strah pred reakcijo odraslih (15 %), želja po zasebnosti (18 %) ter sram (20 %) in nezaupanje (23 %).
- Šola kot prostor podpore ostaja velik izziv: kar 37 % mladih pravi, da se nikoli ne bi obrnili na učitelje ali svetovalne delavce glede svojega duševnega počutja. Kljub temu obstaja prostor za izboljšave – 60 % mladih bi se morda ali zagotovo udeležilo delavnic v mladinskih centrih, kjer bi lahko o počutju govorili bolj sproščeno.
- Pomembno sporočilo prihaja tudi za starše: 51 % mladih meni, da bi se morali starši nujno udeležiti predavanj o duševnem zdravju otrok in mladih.
“Podatek, da večina mladih čuti potrebo, da “igra”, da je vse v redu, jasno kaže na pomanjkanje varnih prostorov za iskren pogovor. V konzorciju zato vidimo svojo vlogo v povezovanju lokalnih mrež ter krepitvi mladinskih centrov, kjer z delavnicami in sodelovanjem z različnimi akterji ustvarjamo okolja, v katerih se mladi lahko odprejo in poiščejo podporo. Naše aktivnosti so usmerjene v večjo dostopnost teh prostorov ter v krepitev zaupanja med mladimi in odraslimi tam, kjer mladi to najbolj potrebujejo,” je povedala Sara Turk, vodja mladinskih programov Zavoda Voluntariat.
“Ob podatku, da si skoraj vsak peti sodelujoči ne želi, da bi odrasli vedeli, kako se počuti, se moramo resno zamisliti, zakaj je tako. Dejstvo, da je za več kot tretjino mladih izziv ubesediti, kako se počutijo, pa samo potrjuje potrebo po izvajanju projektov, kot je Kako se počutiš, s katerim jih v okviru konzorcija želimo za to opolnomočiti,” je povedal Ambrož Homar, direktor zavoda Lunina vila.
“Podatek, da več kot polovica mladih vidi smisel v tem, da bi se starši izobraževali o duševnem zdravju, odpira pomembno vprašanje o vlogi odraslih v njihovem svetu. Mladi očitno pogrešajo več razumevanja in podpore, hkrati pa pogosto težko ubesedijo, kako se počutijo ali kdaj potrebujejo pomoč. V okviru konzorcija zato vidimo svojo vlogo tudi v ozaveščanju odraslih ter povezovanju mladih, staršev in strokovnjakov, hkrati pa želimo ustvarjati varen prostor za odprt dialog. Z našimi aktivnostmi želimo prispevati k večji čustveni pismenosti, zmanjševanju stigme in krepitvi odnosov, ki mladim omogočajo, da se počutijo slišane in podprte,” je povedala Ana Krebs, vodja izobraževanj ISC Šolska svetovalnica.
Konzorcij za psihosocialno odpornost otrok in mladih za usklajeno, sistemsko odzivanje
UNICEF Slovenija je s podporo sredstev Ministrstva za javno upravo oblikoval Konzorcij za psihosocialno odpornost otrok in mladih ter skupaj s partnerskimi organizacijami razvil model usklajenega, sistemskega odzivanja. V okviru projekta so bile vzpostavljene mreže lokalnih institucij, nevladnih organizacij, vrtcev in šol, ki omogočajo bolj povezano in usklajeno delovanje odraslih ob zaznavi otrokove stiske.
“Otroci in mladostniki, vključeni v aktivnosti konzorcija, pridobivajo znanja in veščine skozi delavnice v vrtcih in šolah, starši pa prejemajo informacije in podporo prek vzgojno-izobraževalnih zavodov. Organizacije, v katerih otroci in mladi preživljajo prosti čas, se v projekt vključujejo prek mladinskih centrov, kjer zanje potekajo posebej prilagojena izobraževanja. V projekt se aktivno vključujejo tudi druge ključne institucije v lokalnem okolju, kot so centri za socialno delo, policija, občine, zdravstveni domovi in druge organizacije, ki pri svojem delu prihajajo v stik z otroki in mladostniki,” je povedala Maja Planinc, vodja programa Kako se počutiš pri UNICEF-u Slovenija, s katerim že več let krepijo psihološko odpornost otrok, pedagoških delavcev in staršev.
Aktivnosti Konzorcija za psihosocialno odpornost otrok in mladih sofinancira Ministrstvo za javno upravo v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2024.
###
UNICEF-ova globalna platforma U-Report je bila ustvarjena z namenom spodbujanja participacije otrok in mladih. V 105 državah sveta deluje že več kot 39 milijonov U-Reporterjev. Ti preko aplikacij za klepet (Facebook, Instagram, Whatsapp, Viber …) brezplačno in anonimno podajajo svoja mnenja, UNICEF pa z odgovori spodbuja odrasle, da sprejemajo odločitve v korist otrok.
V Sloveniji U-Report deluje pod okriljem UNICEF-a Slovenija, s sofinanciranjem ministrstva za digitalno preobrazbo in s podporo članov uredniške skupine, imenovane U-Skupina, v kateri so zastopani tudi otroci in mladi.
Program Na meni je! sofinancira Urad za Mladino, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.
Vir podatkov: UNICEF Slovenija (2026). U-Report: https://slovenija.ureport.in/opinion/4275/
Rezultati ankete odražajo mnenja, ki so jih posredovali U-Reporterji in niso reprezentativni za otroke in mlade po vsem svetu ali za posamezno državo oz. regijo. UNICEF Slovenija si prizadeva okrepiti glas otrok in mladih, zato lahko preko U-Reporta posredujejo svoje izkušnje in stališča. U-Report pri pridobivanju mnenj ne uporablja statističnih metod za reprezentativnost vzorca. Priporočeno je, da se rezultati ankete uporabljajo kot dodaten vir, ki podkrepi statistično zanesljivejše metode zbiranja podatkov.
