Na UNICEF-u Slovenija si prizadevamo za zgodnje prepoznavanje ogroženih otrok oziroma otrok v kakršnih koli stiskah. Za uresničitev tega je zelo pomembna povezanost lokalnega okolja s ključnimi institucijami in drugimi akterji, ki delujejo na področju zaščite otrok. S projektoma Varne točke in Otrokom prijazna mesta krepimo sodelovanje lokalne skupnosti in občin s policijo, centri za socialno delo, šolami in vrtci, mladinskimi centri in drugimi nevladnimi organizaciji s področja zaščite otrok.

O vrstniškem nasilju govorimo takrat, ko je otrok ali mladostnik dalj časa izpostavljen nasilnemu vedenju s strani sovrstnikov. Pri tem ni mišljeno samo fizično nasilje, ki je najbolj vidno, temveč tudi druge oblike nasilja, ki so morda manj vidne, vendar enako boleče. Gre tudi za verbalno nasilje, kot je npr. posmehovanje, psihično nasilje, kot so grožnje in izključevanje. Posledice takšnih ravnanj s strani vrstnikov otroci doživljajo skozi strah, negotovost, nizko samospoštovanje, težave pri šolskem delu ali izogibanje šoli, kar se dolgoročno kaže v otrokovem osebnostnem razvoju.

Nasilje ni vedno očitno in vidno. Lahko se skriva za »šalo«, prepirom ali vedenjem, ki se zdi na prvi pogled neškodljivo. Prepoznavanje dodatno otežijo strah, sram, občutek krivde ali prepričanje, da otrok ne bo prejel podpore in pomoči oziroma mu odrasli ne bodo verjeli. Zato je pomembno, da smo pozorni na vsako vedenje, zaradi katerega se otrok lahko počuti ogroženo, ponižano ali nesprejeto. Nasilno ravnanje med vrstniki je moč zmanjšati z načrtovanim posredovanjem. Prostor, kjer lahko to najučinkoviteje dosežemo so prav vzgojno-izobraževalne ustanove.

Prepoznavanje nasilja obenem lahko močno otežijo tudi številni družbeni dejavniki. V času ukrepov proti širjenju koronavirusa, kot sta zaprtje šol in vrtcev ter omejevanje gibanja, so bili otroci postavljeni v okoliščine s povečanim tveganjem doživljanja nasilja v družini, zanemarjenja ter čustvenih in drugih stisk. Učitelji, vzgojitelji in drugi strokovni delavci vzgojno-izobraževalnih zavodov so bili tisti, ki so imeli v času pouka na daljavo redne stike z otroki prek avdio-video pripomočkov. S projektom Kam se je skrilo nasilje? smo ravno zato želeli opolnomočiti strokovne delavce v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Ponudili smo jim serijo izobraževanj na temo prepoznavanje ogroženih otrok, s poudarkom na tem, kako prepoznati nasilje v družini v času omejevalnih ukrepov. V okviru izobraževanj smo delili smernice za prepoznavo nasilja in napotke, kako ravnati ob prepoznavi nasilja v času pandemije, ki smo jih izdelali v sodelovanju s ključnimi akterji za zaščito otrok.

Smernicam za učinkovito in zgodnje prepoznavanje nasilja lahko prisluhnete TUKAJ