Vsak otrok si zasluži otroštvo. Tudi otroci v vojni so samo otroci. Pomagajmo jim.
Vsak otrok si zasluži otroštvo. Tudi otroci v vojni so samo otroci. Pomagajmo jim.
Vsaki dve minuti med nosečnostjo ali porodom umre ena ženska

Vsaki dve minuti med nosečnostjo ali porodom umre ena ženska

22-letna ženska tik po porodu v porodnišnici v Kaiserganju, v indijski zvezni državi Uttar Pradesh
© UNICEF/UN0682665/Latif

Po najnovejših ocenah, ki so jih danes v poročilu razkrile agencije ZN, naj bi med nosečnostjo ali porodom vsaki dve minuti umrla ena ženska. Poročilo z naslovom Trends in maternal mortality (Trendi v zvezi z umrljivostjo mater) razkriva alarmantno nazadovanje na področju zdravja žensk v zadnjih nekaj letih, saj je v skoraj vseh regijah po vsem svetu umrlo več ali pa enako število žensk, kot v preteklem obdobju.

»Nosečnost, ki bi morala biti za vse ženske pozitivna izkušnja, povezana z neizmernim upanjem, je tragično še vedno šokantno nevarna izkušnja za milijone žensk po vsem svetu, ki nimajo dostopa do visokokakovostne in spoštljive zdravstvene oskrbe,« je dejal dr. Tedros Adhanom Ghebreyesus, generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (SZO). »Novi statistični podatki razkrivajo, da je nujno potrebno zagotoviti, da imajo prav vse ženske in dekleta dostop do nujno potrebnih zdravstvenih storitev pred in med porodom ter po njem, in da lahko v celoti uveljavijo svoje reproduktivne pravice.«

Poročilo, ki obravnava smrti mater na nacionalni, regionalni in globalni ravni od leta 2000 do leta 2020, ocenjuje, da je leta 2020 umrlo približno 287.000 mater po vsem svetu. Ta številka je le nekoliko nižja od 309.000 smrti v letu 2016, ko so stopili v veljavo cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov (ZN). Poročilo sicer omenja bistveni napredek na področju zmanjševanja števila smrti mater med letoma 2000 in 2015, ki pa je na tej točki večinoma zastal in se je v nekaterih primerih celo obrnil.

V dveh od osmih regij ZN – v Evropi in Severni Ameriki ter v Latinski Ameriki in na Karibih – se je stopnja umrljivosti mater med letoma 2016 in 2020 povišala za 17 odstotkov (v Evropi in Severni Ameriki) ter za 15 odstotkov (v Latinski Ameriki in na Karibih). V drugih regijah je ostala nespremenjena. Poročilo kljub temu navaja, da je mogoče doseči napredek. V dveh regijah – v Avstraliji in na Novi Zelandiji ter v Srednji in Južni Aziji – so v istem obdobju denimo zabeležili znaten upad (v Avstraliji in na Novi Zelandiji za 35 odstotkov, v Srednji in Južni Aziji pa za 16 odstotkov) stopnje umrljivosti mater, kar velja tudi za 31 držav po vsem svetu.

»Milijonom družin čudež rojstva skazi tragedija – smrt matere,« je dejala Catherine Russell, izvršna direktorica UNICEF-a. »Nobena mati ne bi smela trepetati za svoje življenje, medtem ko na svet spravlja otroka, zlasti zato, ker imamo dovolj znanja in potrebnih orodij za zdravljenje pogostih zapletov. Enakost na področju zdravstvenega varstva omogoča vsaki materi, ne glede na to, kdo je in kje na svetu se nahaja, priložnost za varen porod in zdravo prihodnost v zavetju svoje družine.«

Skupno število smrti mater je v veliki meri še naprej osredotočeno na najrevnejše dele sveta in na države, ki jih pestijo konflikti. Leta 2020 je do približno 70 odstotkov vseh smrti mater prišlo v podsaharski Afriki. V devetih državah, ki se spopadajo s hudimi humanitarnimi krizami, so bile stopnje umrljivosti mater več kot dvakrat višje od svetovnega povprečja (551 smrti mater na 100.000 živorojenih otrok, v primerjavi z 223 smrti mater na 100.000 živorojenih otrok po vsem svetu).

»To poročilo nas ponovno ostro opominja, da moramo nujno okrepiti prizadevanja za spoštovanje zavez, ki smo jih sklenili za zdravje žensk in mladostnic,« je dejal Juan Pablo Uribe, globalni direktor za zdravje, prehrano in prebivalstvo Svetovne banke in direktor Globalnega instrumenta za financiranje. »S takojšnjimi ukrepi, okrepljenimi vlaganji na področju primarnega zdravstvenega varstva ter z močnejšimi in odpornejšimi zdravstvenimi sistemi lahko rešimo življenja, izboljšamo zdravje in dobro počutje ter poskrbimo za napredek v zvezi s pravicami in priložnostmi žensk in mladostnic.«

Vodilni vzroki za smrti mater so hude krvavitve, visok krvni tlak, vnetja, povezana z nosečnostjo, zapleti, do katerih lahko pride pri nevarnih splavih, ter osnovna bolezenska stanja, ki jih lahko nosečnost še poslabša (npr. HIV/AIDS in malarija). Vse te vzroke je v veliki meri mogoče preprečiti ali pozdraviti, če je seveda na voljo visokokakovostna in spoštljiva zdravstvena oskrba.

Primarno zdravstveno varstvo, osredotočeno na skupnosti, lahko zadovolji potrebe žensk, otrok in mladostnic ter omogoči pravičen dostop do nujno potrebnih storitev, kot so pomoč pri rojstvu, pred- in poporodna nega, cepljenje otrok, prehrana in načrtovanje družine. Vendar pa napredek na tem področju ogroža nezadostno financiranje sistemov primarnega zdravstvenega varstva, pomanjkanje usposobljenih zdravstvenih delavcev ter pomanjkljivosti v dobavni verigi medicinskih proizvodov.

Približno tretjina žensk ne prejme niti štirih od priporočenih osmih kontrolnih pregledov pred porodom in tudi ne nujno potrebne poporodne nege, približno 270 milijonov žensk pa nima dostopa do sodobnih metod načrtovanja družine. Nadzor nad njihovim reproduktivnim zdravjem, zlasti odločitve glede tega, ali si želijo imeti otroke in, če da, kdaj, je bistvenega pomena, saj se tako zagotovi, da lahko ženske načrtujejo in ustrezno razporedijo nosečnost ter porode, saj lahko tako zaščitijo svoje zdravje. Neenakosti, povezane z dohodkom, izobrazbo, raso ali etnično pripadnostjo še dodatno povečujejo tveganja za marginalizirane nosečnice, ki jim najbolj primanjkuje dostop do nujno potrebne nege ob in po porodu in ki imajo obenem v nosečnosti največ obstoječih zdravstvenih težav.

»Popolnoma nesprejemljivo je, da toliko žensk po nepotrebnem še naprej umira med nosečnostjo in porodom. Več kot 280.000 smrti v enem samem letu je nezaslišana številka,« je dejala dr. Natalia Kanem, izvršna direktorica UNFPA. »Zagotovo lahko z nujnimi vlaganji v načrtovanje družin in zapolnjevanjem svetovnega pomanjkanja 900.000 babic storimo več – in to tudi moramo storiti, da bo vsaka ženska lahko deležna življenjsko nujne oskrbe, ki jo potrebuje. Na voljo so nam orodja, znanje in viri, ki jih potrebujemo, če želimo izkoreniniti smrti mater, ki jih je mogoče preprečiti. Zdaj potrebujemo še politično voljo.«

Pandemija covida-19 je morda še bolj zavrla napredek na področju zdravja mater. Serija trenutnih podatkov se konča leta 2020, zato bomo potrebovali več podatkov, ki bodo lahko pokazali dejanski učinek pandemije na smrti mater. Vendar lahko okužba s covidom-19 poveča tveganje v nosečnosti, zato bi morale države vpeljati določene ukrepe, s katerimi bi lahko zagotovile, da imajo nosečnice in ženske, ki načrtujejo nosečnost, dostop do cepiv proti covidu-19 in dostop do učinkovite predporodne oskrbe.

»Zmanjševanje stopnje smrtnosti mater ostaja eden od najbolj perečih svetovnih izzivov na področju zdravstva,« je dejal John Wilmoth, direktor oddelka za prebivalstvo na Uradu za ekonomske in družbene zadeve. »Za izkoreninjenje smrti mater, ki jih je mogoče preprečiti, in zagotavljanje univerzalnega dostopa do kakovostne zdravstvene oskrbe za matere so potrebna vztrajna nacionalna in mednarodna prizadevanja ter neomajne zaveze, zlasti, ko gre za najbolj ranljive prebivalce. Skupaj smo odgovorni, da zagotovimo, da bo prav vsaka mater na svetu preživela porod, da se lahko skupaj s svojimi otroki nato uspešno razvija.«

Poročilo razkriva, da moramo na globalni ravni bistveno pospešiti napredek, da bi dosegli globalne cilje za zmanjševanje števila smrti mater, saj bomo v nasprotnem primeru do leta 2030 ogrozili življenja dodatnih več kot 1 milijona mater.

Picture of UNICEF Slovenija

UNICEF Slovenija

Za vsakega otroka

Vam je objava všeč? Delite jo s prijatelji:

UNICEF/UN0214042/Ohanesian
Za vsakega otroka zdravje
Omogočite dostop do zdravstvene oskrbe
Preberi več

Novice

Piškotke uporabljamo, da bi izboljšali uporabniško izkušnjo. Z uporabo spletnega mesta soglašate, da jih lahko uporabljamo. Več informacij.