Nedavna vojna v Libanonu je pustila močan negativen vpliv na življenjih otrok, njene posledice pa otroci čutijo kljub premirju, ki je bilo sprejeto novembra lani, kaže najnovejša UNICEF-ova anketa.
Uničujoča vojna je otroke prisilila, da so zapustili svoje domove, poškodovala je številne objekte, ki zagotavljajo osnovne storitve, ter zadala fizične in čustvene rane otrokom po vsej državi.
„Vojna je na otrocih pustila šokanten davek, ki je prizadel skoraj vse vidike njihovega življenja – zdravje, izobraževanje in nenazadnje prihodnost,“ je povedal Akhil Iyer, UNICEF-ov predstavnik v Libanonu. „Otroci iz Libanona potrebujejo nujno podporo, da bodo lahko okrevali in obnovili svoja življenja kljub razsežnim posledicam te krize.“
V anketi, ki jo je UNICEF izvedel januarja letos, je 72 odstotkov staršev in skrbnikov dejalo, da so bili njihovi otroci med vojno zaskrbljeni ali nervozni, 62 odstotkov pa, da so bili depresivni ali žalostni. To pomeni skokovit porast glede na podatke, zbrane pred vojno, leta 2023. Čeprav je 8 od 10 skrbnikov dejalo, da so po sprejetem premirju opazili določeno izboljšanje duševnega zdravja svojih otrok, pa se lahko tisti, ki so doživljali daljša obdobja travmatičnega stresa, soočajo z vseživljenjskimi zdravstvenimi posledicami, vključno s psihološkimi posledicami.
Anketa je razkrila tudi zaskrbljujoče stanje na področju prehranjenosti otrok, zlasti na gosto poseljenih območjih v provincah Baalbek-Hermel in Beka, ki sta bili med vojno večkrat tarča letalskih napadov.
V provinci Baalbek-Hermel se več kot polovica (51 odstotkov) otrok, mlajših od dveh let, sooča s hudo obliko prehranske revščine. V provinci Beka je ta stopnja 45-odstotna, kar predstavlja dramatično povečanje z 28 odstotkov leta 2023. Šteje se, da otroci živijo v hudi prehranski revščin, če na dan zaužijejo zgolj do največ dve od osmih skupin živil.
Kriza je prizadela tako dojenčke kot starejše otroke. Skoraj polovica otrok (49 odstotkov) v provinci Beka in nekaj več kot tretjina (34 odstotkov) v provinci Balbeck-Hermel na dan pred izvedbo ankete sploh ni jedla ali pa je zaužila le en obrok. Na ravni celotne države je bila ta stopnja 30-odstotna.
Slaba hranilna in energijska vrednost obrokov, ki jih otroci uživajo, in nezadostna pogostnost obrokov zavirata rast in kognitivni razvoj otrok ter povečujeta tveganje za življenjsko nevarno podhranjenost.
Vojna je poslabšala tudi že tako težke razmere na področju izobraževanja v Libanonu, saj je po letih finančne krize, stavk učiteljev in posledic covida-19 že več kot 500.000 otrok ostalo brez šolanja. Šole so bile v vojni uničene ali močno poškodovane, na stotine pa jih je bilo uporabljenih kot zatočišča za nekatere od 1,3 milijona ljudi, ki so bili zaradi konflikta prisiljeni zapustiti svoje domove. Tudi po prekinitvi ognja obisk šol ostaja na nizki ravni. V času vojne šole ni obiskovalo 65 odstotkov otrok, v času ankete pa 25 odstotkov.
Številni otroci ne morejo obiskovati šole zaradi finančnih ovir. Dve tretjini družin z otroki, ki ne hodijo v šolo, navajata visoke stroške šolnin, prevoza in šolskih potrebščin, pri čemer se je ta številka od leta 2023 podvojila.
Drugi poudarki ankete:
– 45 odstotkov gospodinjstev je bilo prisiljenih zmanjšati izdatke za zdravstveno oskrbo, 30 odstotkov pa za izobraževanje, da so si lahko družine privoščile osnovne življenjske potrebščine.
– 31 odstotkov gospodinjstev ni imelo dovolj pitne vode za svoje potrebe.
– 33 odstotkov gospodinjstev ni imelo dostopa do zdravil, ki so jih potrebovali njihovi otroci.
– 22 odstotkov gospodinjstev ni imelo nobenega vira ogrevanja za zimo.
Po letih političnih in gospodarskih pretresov ter po opustošenju, ki ga je za sabo pustila nedavna vojna, se Libanon sooča z velikimi izzivi. UNICEF je že med vojno pomagal otrokom in je zavezan, da bo še naprej podpiral prizadevanja za okrevanje prebivalstva in obnovo njihovih življenj.
„Ti podatki so neizpodbiten dokaz, da je treba ukrepati takoj. Libanon mora prejeti pomoč, ki jo potrebuje za obnovo ključne infrastrukture in storitev, kar bo otrokom zagotovilo prihodnost,“ je povedal Akhil Iyer. „V tem krhkem in odločilnem trenutku libanonske zgodovine si ne moremo privoščiti čakanja. Vse strani pozivamo k spoštovanju pogojev premirja in sodelovanju z mednarodno skupnostjo, da bi ohranili mir in zagotovili svetlejšo prihodnost za otroke. Novo libanonsko vlado pa pozivamo, naj v programih reform in obnove na prvo mesto postavi pravice in potrebe otrok.“
Zaradi kompleksnosti krize in njenega dolgoročnega vpliva na otroke Libanon nujno potrebuje trajno podporo. UNICEF poziva mednarodno skupnost, naj podpre otroke iz Libanona. V letošnjem letu UNICEF za življenjsko pomoč za 2,4 milijona ljudi po vsej državi potrebuje 658,2 milijona ameriških dolarjev.
