V videu preživeli iz Demokratične republike Kongo prosijo za pomoč. Otroci, matere in zdravstveni delavci delijo pretresljive zgodbe, ki niso prizori iz filma, ampak del krute realnosti.  

Družine in otroci so ranjeni, prestrašeni, brez zdravil, brez strehe nad glavo, brez varnosti. Otroci pijejo onesnaženo vodo z jezera, v katerem plavajo trupla ljudi. 

“Želim, da nam pomagate končati to vojno.” 

“Življenje je tako težko.”
“Danes vas prosimo za pomoč.” 

Vsaka zgodba je klic na pomoč. Vsaka zgodba nas spominja, da za temi podobami stojijo otroci in njihove družine, ki trpijo. 

Jih slišimo?