UNICEF pred dvodnevno konferenco o zaščiti otrok v oboroženih spopadih, ki se danes začenja v Oslu na Norveškem, sporoča, da so Združeni narodi od začetka spremljanja hudih kršitev človekovih pravic otrok v konfliktih zabeležili 315.000 takih primerov kršitev v več kot 30 konfliktih v Afriki, Aziji, Latinski Ameriki in na Bližnjem vzhodu, in sicer:
- Več kot 120.000 otrok je bilo ubitih ali pohabljenih.
- Vsaj 105.000 otrok je bilo rekrutiranih s strani oboroženih sil ali skupin.
- Več kot 32.500 otrok je bilo ugrabljenih.
- Več kot 16.000 otrok je bilo žrtev spolnega nasilja.
Združeni narodi so potrdili tudi več kot 16.000 primerov napadov na šole in bolnišnice ter več kot 22.000 zavrnitev humanitarnega dostopa otrokom.
Gre le za primere, ki jih je bilo mogoče neodvisno preveriti in potrditi, zato so dejanske številke verjetno še precej višje.
Poleg tega je moralo več milijonov otrok zapustiti svoje domove in skupnosti, izgubili so prijatelje ali družino ali pa so bili ločeni od staršev ali skrbnikov.
»Vsaka vojna je konec koncev vojna proti otrokom,« je povedala izvršna direktorica UNICEF-a, Catherine Russell. »Konflikti spreminjajo življenja otrok in imajo zanje katastrofalne posledice. Jasno je, kaj je potrebno storiti, da zaščitimo otroke pred posledicami vojn, a se na tem področju kljub temu ne naredi dovolj. Leto za letom Združeni narodi dokumentirajo okrutne, tragične in vse preveč predvidljive načine, ki uničujejo življenja otrok. Dolžnost vseh nas je, da zagotovimo, da otroci ne bodo plačali cene vojn, ki jih bijejo odrasli. Sprejeti moramo drzne, konkretne ukrepe, potrebne za izboljšanje zaščite nekaterih najranljivejših otrok na svetu.«
V tej luči UNICEF zagotavlja oskrbo in zaščito več milijonov otrok v konfliktnih razmerah, vključno z nudenjem psihosocialne podpore in podpore pri skrbi za duševno zdravje, storitev zaščite otrok, iskanja in združevanja družin ter storitev za pomoč žrtvam nasilja na podlagi spola. Samo lani je UNICEF nudil podporo pri reintegraciji in zaščiti skoraj 12.500 otrok, ki so bili izpuščeni iz oboroženih sil ali skupin. Več kot 9 milijonov otrok pa je organizacija opremila z informacijami za zaščito pred eksplozivnimi ostanki vojne.
Žal so potrebe na terenu višje od razpoložljivih sredstev za pomoč otrokom, ki so žrtve hudih kršitev človekovih pravic. Po najnovejših ocenah bo sektor do leta 2024 za zaščito otrok v oboroženih spopadih potreboval 1,05 milijarde ameriških dolarjev, do leta 2026 pa naj bi se ta znesek povišal na 1,37 milijarde. To vključuje storitve, kot so združevanje družin, podpora pri skrbi za duševno zdravje in preprečevanje rekrutacij v oborožene sile ali skupine. Po ocenah pa bo primanjkljaj sredstev v sektorju leta 2024 znašal 835 milijonov ameriških dolarjev, do leta 2026 pa 941 milijonov. Zaradi te vrzeli bi lahko otroke, ki so jih prizadeli konflikti, ogrožali takojšnji in dolgoročni vplivi vojne, otroško delo, trgovina z belim blagom in nasilje.
Ob konferenci o zaščiti otrok v oboroženih spopadih UNICEF poziva vlade, naj:
- Podprejo in izvajajo že veljavne mednarodne zakone in norme za zaščito otrok v vojni – vključno z zaščito šol, bolnišnic in drugih objektov, kot so vodovodna in sanitarna infrastruktura, pred napadi, prenehanjem rekrutiranja otrok s strani oboroženih skupin in sil, prenehanjem uporabe eksplozivnega orožja v naseljenih območjih.
- Kršitelje pravic otrok pozovejo k odgovornosti.
- Povečajo sredstva za zaščito otrok v konfliktih v skladu z naraščajočimi potrebami, vključno z naložbami v humanitarne odzive in nacionalne programe za zaščito otrok.
UNICEF humanitarne akterje poziva k vlaganju v politike, ki otroke in njihovo zaščito v oboroženih spopadih postavljajo v središče humanitarnega delovanja.
»Obseg zaščite otrok moramo prilagoditi izzivom, s katerimi se soočamo,« je povedala Catherine Russell. »Narediti moramo vse, kar je v naši moči, da dosežemo vse otroke v stiski, še posebej najranljivejše. Storitve zaščite otrok morajo graditi na obstoječih sistemih v skupnostih, podpirati morajo otrokove pravice ter njihovo participacijo in zagotavljanje najboljše koristi. Programi in zagovorništvo v teh kontekstih morajo v središče humanitarnega delovanja nujno postaviti otroke in njihovo zaščito.«
