Več kot vsak peti otrok v državah z nizkimi in srednjimi dohodki – oziroma 417 milijonov otrok – živi v hudi prikrajšanosti, brez dostopa do vsaj dveh ključnih storitev, ki so bistvene za njegovo zdravje, razvoj in dobrobit, opozarja UNICEF v najnovejšem poročilu o revščini otrok, objavljenem danes, ob svetovnem dnevu otrok. Medtem je Slovenija stopnjo revščine otrok med letoma 2013 in 2023 zmanjšala za več kot četrtino, kar je v veliki meri rezultat močnega sistema družinskih prejemkov ter zakonodaje o minimalni plači.
Poročilo Položaj otrok v svetu 2025: Odpravljanje revščine otrok – naša skupna dolžnost temelji na podatkih iz več kot 130 držav z nizkimi in srednjimi dohodki ter obravnava razsežnost večdimenzionalne revščine z merjenjem prikrajšanosti na šestih področjih: izobraževanje, zdravje, bivališče, prehrana, sanitarni pogoji in voda. Analiza razkriva, da 118 milijonov otrok doživlja tri ali več oblik prikrajšanosti, 17 milijonov pa štiri ali več.
»Ko otroci odraščajo v revščini, brez dostopa do zdrave hrane, ustreznih sanitarnih pogojev in bivališča, so posledice za njihovo zdravje in razvoj uničujoče,« je povedala Catherine Russell, izvršna direktorica UNICEF-a. »A ni treba, da je tako. Ko se vlade zavežejo k odpravi revščine otrok in to podprejo z učinkovitimi politikami, lahko resnično spremenijo življenja otrok na bolje.«
Najvišje stopnje večdimenzionalne revščine otrok so skoncentrirane v Podsaharski Afriki in Južni Aziji. V Čadu se na primer 64 odstotkov otrok sooča z dvema ali več oblikami prikrajšanosti, nekaj manj kot 25 odstotkov pa s tremi ali več.
Najbolj razširjena oblika prikrajšanosti je vezana na dostop do ustreznih sanitarnih storitev – v državah z nizkimi dohodki je zanj prikrajšanih 65 odstotkov otrok, v državah z nižjimi srednjimi dohodki 26 odstotkov, v državah z višjimi srednjimi dohodki pa 11 odstotkov. Pomanjkanje ustreznih sanitarnih pogojev povečuje izpostavljenost otrok boleznim, ki se prenašajo z onesnaženo vodo.
Poročilo ugotavlja, da se je večdimenzionalna revščina med otroki po vsem svetu sicer zmanjšala z 51 odstotkov leta 2013 na 41 odstotkov leta 2023 – predvsem zaradi dajanja prednosti otrokovim pravicam v nacionalnih politikah in gospodarskega načrtovanja – vendar napredek stagnira. Konflikti, podnebne in okoljske krize, demografski premiki, naraščajoči državni dolg in poglabljanje tehnoloških razlik poglabljajo revščino. Poleg tega pa tudi velika zmanjšanja uradne razvojne pomoči (ODA) tvegajo dodatno poglabljanje prikrajšanosti otrok v državah z nizkimi in srednjimi dohodki.
Revščina ogroža zdravje, razvoj in možnosti za izobraževanje otrok – kar vodi v slabše zaposlitvene možnosti, krajšo življenjsko dobo ter večjo pojavnost depresije in anksioznosti. Poročilo poudarja, da so med najranljivejšimi najmlajši otroci, otroci z invalidnostmi ter tisti, ki živijo v kriznih razmerah.
Poročilo preučuje tudi denarno revščino, ki še dodatno omejuje dostop otrok do hrane, izobraževanja in zdravstvenih storitev. Po najnovejših podatkih več kot 19 odstotkov otrok po vsem svetu živi v skrajni denarni revščini in preživi z manj kot 3 ameriškimi dolarji na dan. Skoraj 90 odstotkov teh otrok živi v Podsaharski Afriki in Južni Aziji.
Poročilo vključuje tudi analizo 37 držav z visokimi dohodki, ki kaže, da približno 50 milijonov otrok – oziroma 23 odstotkov vseh otrok v teh državah – živi v relativni denarni revščini. Ta gospodinjstva imajo bistveno nižje dohodke kot večina gospodinjstev v državi, kar lahko omejuje njihove zmožnosti v vsakdanjem življenju.
Kljub splošnemu zmanjšanju revščine v 37 državah – v povprečju za 2,5 odstotka med letoma 2013 in 2023 – analiza kaže, da se je napredek v več državah ustavil ali pa se je stanje celo poslabšalo. V Franciji, Švici in Združenem kraljestvu se je na primer stopnja revščine otrok med letoma 2013 in 2023 povečala za več kot 20 odstotkov. Medtem pa je Slovenija stopnjo revščine otrok v istem obdobju zmanjšala za več kot četrtino, kar je v veliki meri rezultat močnega sistema družinskih prejemkov ter zakonodaje o minimalni plači.
»Slovenija se uvršča med najuspešnejše države EU in OECD pri zniževanju stopnje revščine in hude materialne prikrajšanosti. A ne smemo spregledati, da revščina še vedno obstaja in da so med najbolj ranljivimi zlasti otroci, enostarševske družine in gospodinjstva z nizkimi dohodki, ki živijo v pomanjkanju in potrebujejo dodatno podporo,« je povedala Alja Skele, vodja zagovorništva otrokovih pravic pri UNICEF-u Slovenija. »Slovenija je torej dokazala, da je mogoče z odločno, trajno in premišljeno socialno politiko doseči izjemne rezultate. A kljub doseženemu napredku, ne smemo pozabiti na nobenega otroka in nobeno družino, ki živi v revščini ali socialni prikrajšanosti.«
UNICEF-ovo poročilo Položaj otrok v svetu 2025 poudarja, da je odprava revščine otrok dosegljiv cilj ter izpostavlja pomen postavljanja otrokovih pravic v središče vseh vladnih strategij, politik in ukrepov za zmanjševanje revščine, in sicer:
- Odprava revščine otrok mora biti nacionalna prednostna naloga.
- V gospodarske politike in državne proračune je potrebno zajeti potrebe otrok.
- Treba je zagotavljati programe socialne zaščite, vključno z denarno pomočjo za družine.
- Razširiti je treba dostop do osnovnih javnih storitev, kot so izobraževanje, zdravstvena oskrba, prehrana, bivališče, oskrba z vodo in ustrezni sanitarni pogoji.
- Spodbujati je treba dostojno delo za starše in skrbnike, s čimer se krepi njihova ekonomska varnost, ki je tesno povezana z napredkom otrok.
Poročilo je objavljeno v času, ko številne vlade po svetu zmanjšujejo sredstva za mednarodno razvojno pomoč. Po podatkih revije The Lancet bi lahko zmanjšanje razvojne pomoči do leta 2030 povzročilo smrt 4,5 milijona otrok, mlajših od pet let. Hkrati UNICEF-ove ocene kažejo, da bi zaradi teh rezov lahko že prihodnje leto dodatnih šest milijonov otrok ostalo brez šolanja.
»Preveč otrok je bilo prikrajšanih za svoje osnovne potrebe še pred zmanjševanjem mednarodne razvojne pomoči,« je povedala Catherine Russell. »Zdaj ni čas, da odnehamo. Čas je, da gradimo na težko prisluženem napredku za otroke, ki je bil dosežen v preteklih letih. Vlade in podjetja lahko to storijo z okrepitvijo naložb v ključne storitve za otroke, da bi ostali zdravi in zaščiteni, ter z zagotavljanjem dostopa do osnovnih dobrin, kot je ustrezna prehrana, zlasti v humanitarnih okoliščinah. Vlaganje v otroke zagotavlja bolj zdrav in mirnejši svet za vse.«
Fotografija: 22. julija 2025 v Dubuluku v Etiopiji 7-letni Derara (levo) in njegov starejši brat pozirata za portret s kozo, ki jo je njuna mati pred kratkim kupila z denarjem, prejetim v okviru denarne pomoči UNICEF-a in FCDO (Ministrstvo Združenega kraljestva za zunanje zadeve, Commonwealth in razvoj). © UNICEF/UNI844229/Pouget
