Kaj je to?
Težave doma so lahko zelo različne, lahko jih neposredno občutiš in doživljaš sam, imaš občutek, da te doma ne razumejo, ne poslušajo, te grobo kaznujejo, se bojiš iskrenega pogovora, se jezijo nate zaradi nečesa, kar si ali pa nisi naredil, ali pa te zanemarjajo, neprimerno skrbijo zate. Lahko pa so težave tudi takšne, da niso neposredno povezane s teboj, ampak doma slišiš in vidiš, kako se kregajo, se ne razumejo, tebi pa je ob tem zelo težko.
Pri vseh pa je nujno potrebno čim prej spregovoriti in delovati v smeri rešitve.
Kaj lahko storiš, če si žrtev?
- Pogovor, pogovor, pogovor – ne tišči težav v sebi, čim prej jih zaupaj naprej. Najtežje je, če si sam s težavo.
- Pogovor z nekom, ki ima podobne izkušnje je lahko zelo razbremenjujoč – vidiš, da nisi sam in dobiš ideje, kako reagirati drugače.
- Pomisli, kdo v širši družini bi ti lahko prisluhnil in lahko pomagal – sestra, brat, teta, stric, babica, dedek …
- Zaupaj se učitelju, psihologinji, svetovalni delavki, oz. nekomu ob komer se počutiš varno in imaš občutek, da je vreden tvojega zaupanja.
- V kolikor je zaradi različnih situacij doma nevzdržno, se lahko umakneš v Krizni center. Tam lahko ostaneš do 3 tedne. Ob tvojem prihodu bodo strokovni delavci obvestili tvoje starše in se z njimi pogovorili.
Kaj lahko storiš, če si opazovalec?
Če veš, da se prijatelju/prijateljici dogajajo doma težke stvari, je pomembno, da si na voljo za pogovor, da prisluhneš, razumeš in se z njim pogovarjaš o teh težavah. Ne poskušaj pametovati, raje podeli svoje izkušnje in kaj pri tebi deluje, kaj ti pomaga. Če oceniš, da se prijatelju v družini dogajajo stvari, ki se mu ne bi smele, ga spodbujaj, da o tem spregovori z odraslo osebo, ki ji zaupa.
Kam ali na koga se lahko obrneš ?
- Povej odrasli osebi, ki ji zaupaš (drugi sorodniki, učitelji, strokovni delavci).
- Prijatelj, ki ti bo nudil oporo.
- UNICEF-ove Varne točke
- TOM telefon 116 111
- Policija 113
- 080 11 55 SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja.
- Krizni center