Oboroženi moški med vsesplošnim konfliktom, ki divja po Sudanu, posiljujejo in spolno napadajo otroke, tudi dojenčke, stare komaj eno leto, opozarja UNICEF v najnovejšem poročilu.
Podatki akterjev, ki v Sudanu nudijo storitve zaščite na področju nasilja na podlagi spola, kažejo srhljivo sliko krize, ki je močno prizadela otroke. Od začetka leta 2024 je bilo v tej državi med spopadi zabeleženih 221 primerov posilstev otrok.
Te številke predstavljajo le majhen del vseh primerov posilstev med otroki. Preživele osebe in njihove družine se namreč pogosto ne želijo izpostaviti ali pa jim prijavo kaznivega dejanja onemogočajo ovire pri dostopu do storitev in delavcev na terenu, strah pred stigmo, s katero bi se lahko soočili, strah pred zavrnitvijo s strani družine ali skupnosti, strah pred maščevanjem oboroženih skupin ali strah pred kršitvijo načela zaupnosti.
»Oboroženi moški posiljujejo že enoletne otroke, kar bi moralo vsakogar pretresti in prisiliti k takojšnjemu ukrepanju,« je povedala Catherine Russell, izvršna direktorica UNICEF-a. »Milijonom otrok v Sudanu grozijo posilstva in druge oblike spolnega nasilja, ki se uporabljajo kot vojna taktika. To je odvratna kršitev mednarodnega prava in bi lahko pomenila vojni zločin. To se mora končati.«
Od 221 prijavljenih primerov posilstev med otroki, je 147 otrok oz. 66 odstotkov deklic. Pomembno je poudariti, da je med žrtvami posilstev 33 odstotkov dečkov, pri čemer se lahko tudi dečki soočajo s stigmo in posebnimi izzivi pri podajanju prijav, iskanju pomoči in dostopu do storitev. Šokanten je tudi podatek, da je 16 žrtev mlajših od 5 let, med njimi so štirje enoletni otroci. O primerih so poročali iz devetih sudanskih zveznih držav. V istem obdobju je bilo prijavljenih še dodatnih 77 primerov spolnih napadov na otroke, predvsem poskusov posilstva.
Brutalna realnost tega nasilja in strah, da bi postale žrtve, silita ženske in dekleta, da zapustijo svoje domove in družine ter zbežijo v druga mesta, kjer pogosto pristanejo na območjih improviziranih, neformalnih naselij ali v skupnostih z omejenimi viri preživetja. Tudi v teh skupnostih je tveganje za spolno nasilje veliko, zlasti za notranje razseljene otroke.
Čeprav je grozljiv vpliv spolnega nasilja na žrtve pogosto prikrit, ima lahko ogromne in trajne negativne posledice, vključno s hudimi psihološkimi travmami, prisilno izolacijo v družbi ali zavrnitvijo s strani družine zaradi družbene stigme, nosečnostjo, spolno prenosljivimi okužbami, resnimi poškodbami in drugimi zdravstvenimi zapleti.
UNICEF si v sodelovanju s partnerji prizadeva za vzpostavitev varnih prostorov, ki žrtvam nasilja na podlagi spola nudijo pomoč in podporo, za vključitev žrtev v zdravstvene storitve v zdravstvenih centrih in mobilnih klinikah ter za zagotavljanje ustreznih medicinskih pripomočkov. UNICEF prav tako krepi zmogljivosti delavcev na terenu, vključno s socialnimi delavci, psihologi in zdravstvenimi delavci, ki so napoteni na lokacije po vsem Sudanu in v skupnostih med drugim zagotavljajo storitve na področju duševnega zdravja in psihosocialne podpore ter nadaljnje napotitve žrtev na pristojne institucije. V skupnostih poteka tudi delo za izkoreninjenje škodljivih družbenih norm in praks.
»Razširjeno spolno nasilje v Sudanu je pri ljudeh, zlasti otrocih, vzbudilo strah,« je povedala Catherine Russell. »Strani v konfliktu in tisti, ki nanje vplivajo, si morajo na vso moč prizadevati, da se te hude kršitve nad otroki končajo.«
UNICEF še naprej zahteva sledeče:
– Vlada v Sudanu in vse strani v konfliktu morajo spoštovati svoje obveznosti po mednarodnem humanitarnem pravu in pravu človekovih pravic, da zaščitijo civiliste, še posebej otroke.
– Nasilje na podlagi spola, vključno s spolnim nasiljem kot vojno taktiko, se mora nemudoma končati.
– Zaščititi je treba tako infrastrukturo za nudenje osnovnih storitev kot izvajalce teh storitev, da bodo lahko še naprej reševali življenja.
– Humanitarni delavci morajo imeti možnost varne dostave življenjsko pomembne pomoči in storitev, družine pa morajo imeti možnost varnega dostopa do pomoči in podpore, ki jo potrebujejo.
– Zagotavljanje varnih in etičnih podatkovnih sistemov mora postati prednostna naloga za pomoč pri krepitvi humanitarnega odziva in del širših prizadevanj, ki storilce kaznivih dejanj kličejo k odgovornosti.
– Ko gre za financiranje, morajo donatorji programe za nasilje na podlagi spola obravnavati kot programe, ki rešujejo življenja. Čas, da preprečimo širjenje krize spolnega nasilja v Sudanu in njenih posledic, se izteka.
