Primerje v Gazi: pomoč bo lahko končno dosegla še več otrok
Primerje v Gazi: pomoč bo lahko končno dosegla še več otrok
Nasilje na spletu

Nasilje na spletu

Ali ti kdo pošilja neprijetna sporočila prek mobilnega telefona, elektronske pošte, Facebook-a, Snapchat-a ipd.?
Ali te kdo žali, izsiljuje, grozi, obrekuje na družbenih omrežjih?
Ali je kdo prevzel tvojo spletno identiteto?

Kaj je to?

Če se ti nasilje dogaja prek spleta, mobilnega telefona ali računalnika, govorimo o spletnem nasilju. Pojavlja se predvsem kot kraja gesla in identitete, ustvarjanje lažnega profila, pisanje zlobnih, žaljivih in grozečih sporočil, obrekovanje, objava razgaljenih fotografij in izsiljevanje. Posebej je zaskrbljujoče spletno nasilništvo, ki ga v angleškem jeziku imenujemo cyberbullying (spletno ustrahovanje) in ga razumemo kot namen, da se rani drugo osebo, pri čemer gre za ponavljanje istega obrazca obnašanja, v katerem je ena stran žrtev in druga nasilnež z očitno neenakomerno razporejeno močjo (močnejši proti šibkejšemu ali skupina proti posamezniku). Poleg cyberbullyinga pa je med mladimi prisoten tudi seksting (pošiljanje golih fotografij prek SMS-/MMS- sporočil), grooming (navezovanje stika z mladoletnimi osebami z namenom spolne zlorabe), in druge oblike zlorab otrok na internetu (na primer izsiljevanje za pridobivanje golih posnetkov mladoletnih oseb, širjenje golih posnetkov mladoletnih oseb po spletu, ipd.).

Kaj lahko storiš, če si žrtev?

  • To, kar se ti dogaja, ni tvoja krivda. Tisti, ki te ustrahuje, ravna narobe.
  • Če si žrtev spletnega trpinčenja: ne odgovarjaj nadlegovalcu, to ga lahko še bolj spodbudi. Raje ga blokiraj, prijavi zlorabo in povej odraslemu.
  • Shrani dokaze o trpinčenju: sporočila, zaslonske slike profila, klepeta ipd.
  • Deluj preventivno: ne sprejemaj kogarkoli za spletnega prijatelja, gesla ne zaupaj nikomur, ne puščaj odklenjenega telefona ali odprtih profilov na javnih računalnikih – oboje lahko vodi v krajo identitete.

Kaj lahko storiš, če si opazovalec?

  • Če si nema priča, nosiš del odgovornosti!
  • Ne bodi tiho: povej odraslim in tudi sam najdi način, da podpreš žrtev – seveda na pozitiven način in ne z napadom na nasilneža, s tem se nasilje še nadaljuje.
  • Predvsem poskrbi, da ne boš ti tisti, ki širi informacije naprej (npr. neprimerno sliko, ker se ti to zdi zabavno). Spletno nasilje je lahko tudi kriminalno dejanje (npr. če se predstavljaš za drugo osebo, njeno fotografijo uporabljaš kot svojo, če posreduješ golo fotografijo mladoletne osebe itd.). Vsako takšno dejanje lahko prijaviš na najbližjo policijsko postajo, na številko 113 ali na anonimni telefon Policije 080 1200. Če na internetu zaslediš posnetke spolnih zlorab otrok ali sovražni govor, to lahko vedno anonimno prijaviš na www.spletno-oko.si.

Kam ali na koga se lahko obrneš?

Preberi več

o stiskah

Piškotke uporabljamo, da bi izboljšali uporabniško izkušnjo. Z uporabo spletnega mesta soglašate, da jih lahko uporabljamo. Več informacij.