Najnovejše poročilo o prehranski varnosti (IPC), objavljeno danes, potrjuje, da je več kot pol milijona ljudi v Gazi ujetih v lakoti, ki jo zaznamujejo vsesplošno razširjeno stradanje, revščina in smrti, ki bi jih bilo mogoče preprečiti. Po ocenah se bo lakota v prihodnjih tednih razširila iz province Gaza v provinci Deir al Balah in Han Junis.
UNICEF, Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO), Svetovni program za hrano (WFP) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) v en glas že ves čas poudarjajo nujnost takojšnjega in obsežnega humanitarnega odziva, glede na naraščajoče število smrti zaradi stradanja, strmega naraščanja akutne podhranjenosti in velikega pomanjkanja hrane, pri čemer več sto tisoč ljudi po več dni nima dostopa do hrane.
Agencije poudarjajo, da je treba lakoto zaustaviti za vsako ceno. Takojšnja prekinitev ognja in konec konflikta sta ključnega pomena za nemoten in obsežen humanitarni odziv, ki lahko reši življenja. Agencije so tudi izjemno zaskrbljene zaradi nevarnosti, ki jo predstavljata okrepljena vojaška ofenziva v mestu Gaza in dodatno zaostrovanje konflikta, saj bi to imelo še bolj uničujoče posledice za prebivalce na območjih, kjer že zdaj vlada lakota. Mnogi ljudje – zlasti bolni in podhranjeni otroci, starejši in invalidi – se morda ne bodo mogli evakuirati.
Do konca septembra se bo več kot 640.000 ljudi v Gazi soočalo s katastrofalno stopnjo nezanesljive preskrbe s hrano – razmerami, kot jih opredeljuje 5. faza po IPC, ki je tudi zadnja faza na lestvici. Dodatnih 1,14 milijona ljudi na tem območju se bo soočalo z izrednimi razmerami, ki jih opredeljuje 4. faza IPC, še 396.000 ljudi pa s kriznimi razmerami (3. faza). Ocenjuje se, da so razmere v severni Gazi tako hude – ali celo hujše – kot v mestu Gaza, a zaradi omejenega dostopa do tega območja in posledično omejenih podatkov ni bilo možno opraviti klasifikacije IPC. To še bolj poudarja potrebo po dostopu do tega območja in pomoči prebivalcem. Razmere v Rafi niso bile predmet ocenjevanja, saj je območje v veliki meri izpraznjeno.
Lakota se ugotavlja na podlagi treh kriterijev: dostopa do hrane, akutne podhranjenosti in števila smrti zaradi stradanja. Najnovejša IPC analiza na podlagi dokazov s terena potrjuje, da so bili vsi kriteriji preseženi.
Konflikt, ki traja že skoraj dve leti, nenehno razseljevanje prebivalcev in stroge omejitve za humanitarne akterje, ki jih še poslabšujejo ponavljajoče se prekinitve vstopa pomoči ter ovire pri dostopu do hrane, vode, zdravstvene pomoči, podpore kmetijstvu, živinoreji in ribištvu ter propad zdravstvenih, sanitarnih in tržnih sistemov, so ljudi pahnili v stradanje.
Dostop do hrane v Gazi ostaja močno omejen. Julija se je število gospodinjstev, ki so poročala o zelo hudem stradanju , v primerjavi z majem podvojilo na celotnem ozemlju in več kot potrojilo v mestu Gaza. Več kot eden od treh ljudi (oz. 39 odstotkov) je navedel, da več dni zaporedoma ne zaužije nobene hrane, odrasli pa redno preskakujejo obroke, da bi lahko nahranili svoje otroke.
Podhranjenost otrok v Gazi se povečuje s katastrofalno hitrostjo. Samo v juliju je bilo več kot 12.000 otrok opredeljenih kot akutno podhranjenih – to je najvišja mesečna številka, ki je bila kdaj zabeležena, in pomeni šestkratno povečanje od začetka leta. Skoraj eden od štirih teh otrok je trpel zaradi hude akutne podhranjenosti, najsmrtonosnejše oblike, ki ima tudi dolgoročne posledice.
Od zadnje analize IPC maja se je število otrok, za katere se ocenjuje, da bodo do konca junija 2026 izpostavljeni hudi nevarnosti smrti zaradi podhranjenosti, potrojilo s 14.100 na 43.400. Podobno se je tudi za nosečnice in doječe matere število ocenjenih primerov potrojilo, in sicer s 17.000 žensk v maju na 55.000 žensk, za katere se pričakuje, da bodo do sredine leta 2026 trpele zaradi izjemno nevarne stopnje podhranjenosti. Vpliv je viden že sedaj: eden od petih otrok se rodi prezgodaj ali s prenizko telesno težo.
Najnovejše poročilo IPC tako govori o najhujšem poslabšanju odkar so v Gazi pričeli z analizami dostopa do hrane in akutne podhranjenosti, in prvič je bila uradno potrjena lakota kjerkoli v regiji Bližnjega vzhoda.
Od julija se je količina hrane in pomoči, ki prihaja v Gazo, sicer nekoliko povečala, vendar je v primerjavi z dejanskimi potrebami še vedno močno nezadostna, nestanovitna in nedostopna.
Medtem je približno 98 odstotkov kmetijskih površin na območju poškodovanih ali nedostopnih, kar je povsem uničilo kmetijski sektor in ohromilo lokalno proizvodnjo hrane, devet od desetih ljudi pa je bilo že večkrat razseljenih. Močno primanjkuje gotovine, humanitarna pomoč pa je še vedno izjemno motena, saj je večina tovornjakov ZN tarča plenjena zaradi vse večje obupa sestradanih prebivalcev. Cene hrane so poskočile v nebo. Močno primanjkuje goriva in vode za kuhanje ter zdravil in medicinske opreme.
Zdravstveni sistem v Gazi je izjemno okrnjen, prav tako dostop do čiste pitne vode in ustreznih sanitarnih storitev, medtem pa se širijo močno nalezljive in trdovratne bolezni. Stopnja obolevnosti med otroki je zaskrbljujoče visoka, vključno z drisko, zvišano telesno temperaturo in akutnimi okužbami dihal in kože.
Da bi omogočili izvajanje humanitarnih operacij, ki rešujejo življenja, agencije ZN poudarjajo pomen takojšnjega in trajnega premirja, da se ustavi ubijanje, omogoči varna izpustitev talcev in neovirani dostop za množičen dotok pomoči do ljudi po vsej Gazi. Poudarjajo tudi nujno potrebo po večji količini pomoči v hrani, skupaj z bistveno izboljšano dostavo, distribucijo in dostopnostjo, pa tudi potrebo po zatočiščih, gorivu, plinu za kuhanje in surovinah za proizvodnjo hrane. Poudarjajo, da je ključnega pomena podpreti obnovo zdravstvenega sistema, ohraniti in oživiti osnovne zdravstvene storitve, vključno z osnovnim zdravstvenim varstvom, ter zagotoviti trajno dostavo zdravstvenih potrebščin in pripomočkov v Gazo in po njej. Prav tako je ključnega pomena obnova trgovinskih tokov v velikem obsegu, tržnih sistemov, osnovnih storitev in lokalne proizvodnje hrane, če želimo preprečiti najhujše posledice lakote.
„Prebivalci Gaze so izčrpali vse možne načine preživetja. Stradanje in podhranjenost vsak dan terjata življenja. Zaradi uničenja kmetijskih površin, živinoreje, rastlinjakov, ribištva in sistemov proizvodnje hrane se razmere še slabšajo,“ je povedal QU Dongyu, generalni direktor FAO. „Naša prednostna naloga mora zdaj biti varen in trajen dostop do obsežne pomoči v hrani. Dostop do hrane ni privilegij – je temeljna človekova pravica.“
„Že mesece se jasno opozarja o lakoti,“ je povedala Cindy McCain, izvršna direktorica WFP. „Zdaj je nujno potrebno povečati pomoč, zagotoviti varnejše razmere na terenu in vzpostaviti preverjene sisteme razdeljevanja pomoči, da bo le-ta dostavljena tistim, ki jo najbolj potrebujejo – kjer koli že so. Za reševanje življenj sta zdaj ključnega pomena neoviran dostop humanitarnih organizacij do prebivalcev in premirje.“
„Lakota je zdaj kruta realnost za otroke v provinci Gaza in grozeča nevarnost v Deir al Balahu in Han Junisu,“ je povedala Catherine Russell, izvršna direktorica UNICEF-a. „Kot smo že večkrat opozarjali, so bili znaki lakote neizogibni: otroci z izčrpanimi telesi, prešibki, da bi jokali ali jedli; dojenčki, ki umirajo zaradi stradanja in bolezni, ki jih je mogoče preprečiti; starši, ki prihajajo v klinike, ker nimajo več s čim nahraniti svojih otrok. Ne moremo več izgubljati časa. Brez takojšnjega premirja in popolnega humanitarnega dostopa do pomoči potrebnih se bo lakota širila in umrlo bo še več otrok. Otroci, ki so na robu stradanja, potrebujejo posebno terapevtsko prehrano, ki jo zagotavlja UNICEF.“
„Premirje je zdaj absolutni in moralni imperativ,“ je povedal dr. Tedros Adhanom Ghebreyesus, generalni direktor WHO. „Svet je predolgo samo čakal in opazoval, kako se povečuje število tragičnih in nepotrebnih smrti zaradi lakote, ki jo je povzročil človek. Razširjena podhranjenost pomeni, da tudi povsem običajne in po navadi blage bolezni, kot je driska, postajajo smrtonosne, zlasti za otroke. Zdravstveni sistem, v katerem delajo lačni in izčrpani zdravstveni delavci, ne zmore več. Gazo je treba nujno preplaviti s hrano in zdravili, da rešimo življenja in da se začne proces odpravljanja podhranjenosti. Bolnišnice je treba zaščititi pred posledicami konflikta, da lahko nadaljujejo z zdravljenjem bolnikov. Prenehati je treba z blokadami pomoči in ponovno je treba vzpostaviti mir, da se lahko začne proces okrevanja.“
Kaj pomeni lakota?
Lakota je najhujša stopnja prehranske negotovosti po petstopenjski lestvici IPC in je določena s tremi strogimi kriteriji:
– Najmanj 20 odstotkov gospodinjstev na prizadetem območju ima izredno omejen dostop do hrane.
– Stopnja akutne podhranjenosti med otroki presega 30 odstotkov.
– Vsak dan zaradi lakote ali bolezni umreta več kot 2 odrasla človeka ali 4 otroci na 10.000 prebivalcev.
IPC lahko zgolj ugotovi oz. potrdi lakoto, ne more pa je tudi razglasiti. Lakoto lahko razglasi le vlada neke države, na podlagi kakovostnih in zanesljivih informacij, ki kažejo, da so izpolnjeni vsi trije zgoraj omenjeni pogoji. Do trenutka, ko je v neki državi ali regiji razglašena lakota, lahko že milijoni ljudi umrejo zaradi stradanja in bolezni.
Za primerjavo: Če bi te razmere nastopile v Sloveniji, bi to pomenilo, da bi vsak dan zaradi pomanjkanja hrane umrlo približno 420 ljudi.
