Keren*, stara 18 let, sedi v varnem prostoru Toyokana, ki ga podpira UNICEF.

Zaradi težav v družini je od mladih nog živela pri sorodnikih, kjer je doživljala diskriminacijo, čustveno nasilje in velike odgovornosti, kar je vplivalo na njeno šolanje. Medtem ko je bila še v šoli, je morala voditi majhno družinsko trgovino, pogosto na račun svojega učenja in dobrega počutja.

“Delala sem v trgovini do 21. ali 22. ure in nisem mogla opravljati domačih nalog ali praktičnih vaj, kot so od mene zahtevali. Moji prijatelji so mi pogosto pomagali. V šoli se nisem mogla več osredotočiti. Ker nisem imela časa za učenje, sem pogosto nisem opravila testov.”

Preko prijatelja je izvedela za varni prostor Toyokana in poiskala pomoč. Ob podpori socialnih delavcev je prejela psihosocialno pomoč in usposabljanje za življenjske veščine, vključno z izdelovanjem perlic, kar ji je pomagalo pridobiti samozavest.

“Rekli so mi, da imam, kljub vsemu, kar doživljam, vrednost in da je zame možna boljša prihodnost. Želim postati samostojna in nekoč povedati svojo zgodbo, da bi pomagala drugim dekletom v podobni situaciji.”

Varni prostori “Toyokana”, kar v pomeni “Poslušajmo drug drugega” podpirajo najstnice in mlade ženske s psihosocialno oskrbo, svetovanjem, pravno pomočjo in usposabljanjem za veščine, ki jim pomagajo znova zgraditi svoje življenje.