Več kot pol milijona ljudi v Gazi trpi zaradi lakote.
Več kot pol milijona ljudi v Gazi trpi zaradi lakote.
Boj proti HIV v Mjanmaru: UNICEF podpira matere pri preprečevanju prenosa virusa na otroke ter zagotavlja oskrbo in upanje.
V majhni kliniki v Mitkjini v zvezni državi Kachin na severu Mjanmara 41-letna Daw Lai tiho sedi, njene roke pa zaščitniško počivajo na njenem rastočem trebuhu. Minilo je nekaj stresnih mesecev, odkar je prvič slišala besede, ki so ji spremenile življenje: "Test je pozitiven."
"Nikoli si nisem mislila, da bi se kaj takega lahko zgodilo meni," pravi Daw Lai in se spominja dneva, ko je med rutinskim pregledom v nosečnosti izvedela, da je pozitivna na virus HIV. Moževa preteklost z uživanjem drog jo je skrbela, vendar si nikoli ni predstavljala, da bo to vplivalo nanjo.
"Najprej nisem mogla spati. Toliko sem jokala. Bilo me je sram in bila sem prestrašena," pravi. "Moj največji strah so bili moji otroci - kaj, če so tudi oni okuženi? In kaj bo z otrokom, ki ga nosim?"
Kasneje so jo napotili v javno zdravstveno kliniko v Mitkjini, kjer ji je predana ekipa zdravstvenih delavcev zagotovila več kot le medicinsko oskrbo - dala ji je upanje. "Zdravstveni delavci so mi vse jasno razložili in me pomirili, da se lahko moj otrok rodi zdrav, če bom upoštevala načrt zdravljenja," pove.
Na kliniki so ji svetovali o zaščiti nerojenega otroka v okviru programa za preprečevanje prenosa z matere na otroka. Organizirali so tudi nadaljnje preiskave, vključno s pregledi za hepatitis B in C, ki so bili negativni.
Daw Lai je mesec dni po diagnozi skupaj z možem začela antiretrovirusno zdravljenje (ART).
“Najprej sem bila nekaj dni utrujena, zdaj pa se počutim normalno,” pravi. ART je v javnih zdravstvenih ustanovah v Mitkjini na voljo brezplačno, ne le zanjo, ampak tudi za njene otroke, če bi ga kdaj potrebovali.
Pot Daw Lai ni bila lahka. "Nenehno sem spraševala, ali bo z dojenčkom vse v redu. Pomirili so me, da moj otrok ne bo okužen, če bom vsak dan ob istem času jemala zdravila. A kljub temu vsakič, ko pogoltnem tableto, molim," pravi.
Strah za njihove še nerojene otroke je pri nosečnicah z virusom HIV pogost, pojasnjuje Ma Seng, , izvajalka psihosocialne podpore na nosečniški kliniki v Mitkjini. "Mnoge matere ne verjamejo povsem, da lahko ART prepreči prenos z matere na otroka. Postavljajo veliko vprašanj in potrebujejo zagotovila. Zato se osredotočamo na svetovanje in izobraževanje."
Doseči več žensk, kot je Daw Lai, je ključnega pomena. S podporo UNICEF-a lokalni prostovoljci iz skupnostnih organizacij v Mitkjini obiskujejo taborišča za razseljene osebe in lokalne skupnosti ter organizirajo srečanja za ozaveščanje o HIV in aidsu ter preprečevanju prenosa z matere na otroka. "Veliko jih pravi, da si želijo, da bi bilo več takih razprav," pravi Ma Seng.
Po srečanjih nosečnice spodbujajo, naj obiščejo predporodne klinike, kjer se v okviru rutinskih predporodnih testov opravi presejalni pregled za okužbo. “Gre za več kot le ozaveščanje,” pravi Ma Seng. "Poskrbimo, da vedo, kam lahko gredo po oskrbo in kako narediti naslednje korake za svoje zdravje in zdravje otroka."
Prav tako UNICEF nudi tudi podporo pri stroških prevoza za obiske in napotitve, kar zagotavlja, da mame, kot je Daw Lai, lahko dostopajo do oskrbe brez bremena potnih stroškov.
Kljub začetnim strahovom je Daw Lai odločna, da bo sledila načrtu zdravljenja in poskrbela, da njen otrok ostane zdrav. "Zdravila jemljem vsak dan ob 19. uri, brez izjeme," pravi. Njena predanost in podpora klinike sta ji dali novo upanje in občutek smisla. Njen mož je prenehal zlorabljati droge in vsak dan jemlje zdravilo.
Daw Lai se pripravlja na prihod tretjega otroka. Ostaja polna upanja in izpostavlja življenjsko pomemben vpliv programov, kot je preprečevanje prenosa z matere na otroka, ki ga preko lokalnih zdravstvenih ustanov podpira UNICEF. "Ta klinika mi je dala upanje, ko sem se počutila brezupno. Povedali so mi, da nisem sama, in to sem morala slišati."
Pot Daw Laija od obupa do upanja ponazarja ključno pomembnost dostopne oskrbe in podpore pri okužbi z virusom HIV. Njena zgodba ni le osebna zmaga, ampak tudi svetilnik upanja za druge matere, ki se soočajo s podobnimi izzivi v skupnostih v Mjanmaru, ki so prizadete zaradi konfliktov in nimajo dovolj storitev.
Več zgodb o upanju si lahko preberete tukaj: https://unicef.si/zgodbe/
Več o Mjanmaru si pa lahko preberete tudi na UNICEF-ovi globalni strani: https://www.unicef.org/myanmar/
Paketki veselja so nujne življenjske potrebščine za ogrožene otroke po vsem svetu. In še več! So neizmerno veselje nekoga, ki prav to darilo resnično potrebuje!
