Več kot pol milijona ljudi v Gazi trpi zaradi lakote.
Več kot pol milijona ljudi v Gazi trpi zaradi lakote.
Bosi, lačni in brez doma: brutalna logika, ki jo vsiljujejo otrokom v Gazi 

Bosi, lačni in brez doma: brutalna logika, ki jo vsiljujejo otrokom v Gazi 

13-letni Ayash zbira plastiko na odlagališču odpadkov, 29. septembra 2025 v Han Junisu v Gazi.
© UNICEF/UNI871582/Eleyan

Povzetek izjave Jamesa Elderja, UNICEF-ovega tiskovnega predstavnika, z novinarske konference v Palači narodov v Ženevi.


Mesto Gaza ostaja dom desettisočem otrok. Bosi otroci potiskajo stare starše v invalidskih vozičkih skozi ruševine. Otroci z amputiranimi udi se s težavo prebijajo skozi oblake prahu. Matere nosijo otroke, ki krvavijo zaradi izpuščajev. Otroci trepetajo ob neusmiljenih zračnih napadih. In otroci se ozirajo proti nebu, od koder streljajo helikopterji in droni.  

Vprašanje, ki mi ga zastavljajo na vseh korakih v mestu Gaza – ženske, starejši in otroci, je: »Kam lahko grem, da bom na varnem?« In odgovor je po skoraj dveh letih še vedno enak: Nikamor.  

Nikjer v Gazi ni varno. 

Danes je bilo dodatnih 200.000 civilistov opozorjenih, naj zapustijo mesto Gaza, tako kot več kot 400.000 ljudi, ki so že bili prisiljeni, da se preselijo proti jugu. Ena od bolnišnic v mestu Gaza – bolnišnica Patient Friendly, ki sem jo obiskal včeraj, vsak dan sprejme od 60 do 80 otrok zaradi podhranjenosti in drugih bolezni. 

Enota za intenzivno nego za novorojenčke in dojenčke v bolnišnici Al Helou je prenatrpana. Ta bolnišnica je bila prejšnji teden tarča obstreljevanja. 

Logika, ki je vsiljena ljudem v Gazi, je hkrati brutalna in protislovna. Sever je bil razglašen za sovražno območje: tisti, ki tam ostanejo, naj bi bili avtomatsko označeni za osumljence. Bodimo zelo jasni: izdaja splošnega ali množičnega ukaza za evakuacijo civilistov ne pomeni, da tisti, ki ostanejo, izgubijo zaščito kot civilisti. 

Tudi jug – tako imenovana »varna območja« – so območja smrti. Al-Mawasi, ki je zdaj eno izmed najgosteje naseljenih območij na svetu, je groteskno prenatrpan in oropan osnovnih sredstev za preživetje. Petinosemdeset odstotkov družin živi manj kot deset metrov stran od odprte kanalizacije, živalskih iztrebkov, kupov smeti, stoječe vode ali okužb z glodavci. Dve tretjini nimata dostopa do mila. Govoril sem z več deset ljudmi v mestu Gaza, ki so vsi povedali isto: nimajo denarja, da bi se preselili; nimajo prostora niti šotora, kamor bi se lahko umaknili, in tudi jug je nevaren. 

Pravzaprav je sam pojem »varnih con« na jugu velika farsa – bombe padajo z neba z natančnostjo, ki zmrazi. Šole, ki so določene kot začasna zatočišča, se spreminjajo v ruševine. Šotori, postavljeni na golih zemljiščih, ne nudijo nobene zaščite pred šrapneli in so pogosto tarča letalskih napadov. 

Pred dvema dnevoma sem v bolnišnici Nasser srečal otroke, ki so hromi, ki imajo opekline ali pa so jim amputirali ude po tem, ko so njihovi šotori bili tarča napadov. Pred nekaj dnevi sem v bolnišnici Al Aqsa srečal mnoge otroke, ki so jih zadeli streli dronov. 

Ko se svet navadi na to raven nasilja in pomanjkanja in jo normalizira, je nekaj močno narobe. Moč mednarodnega prava ni v črkah na papirju, temveč v odločenosti držav, da ga uveljavijo.  

Medtem pa razmere za matere in novorojenčke še nikoli niso bile slabše. 

V bolnišnici Nasser so hodniki polni žensk, ki so pravkar rodile. V svojih šestih misijah v Gazi še nikoli nisem videl česa takega. Matere in njihovi novorojenčki, ki so še posebej ranljivi, ležijo na tleh. Trije nedonošenčki si delijo en vir kisika – vsak otrok na tak način diha dvajset minut, nato prepusti mesto naslednjemu. Dojenčica Nada, ki je nedonošenček, je bila 21 dni na intenzivni negi. Sedaj je odpuščena in skupaj z mamo čaka zunaj – obe ležita na tleh hodnika. Nada tehta komaj dva kilograma, manj kot polovico tega, kar tehtajo njeni zdravi vrstniki. 

Ženske na izčrpavajoči poti s severa proti jugu doživljajo spontane splave.  

Zdravniki se bojijo, da so se zimske viroze pojavile prej kot običajno.  

Poročila navajajo, da je bilo v zadnjih dveh letih ubitih 1.000 dojenčkov, in nihče ne ve, koliko jih je še umrlo zaradi preprečljivih bolezni. 

Medtem delavci v prvi bojni liniji delajo nemogoče. UNICEF in naši partnerji še vedno zagotavljamo terapevtsko hrano za podhranjene dojenčke v mestu Gaza, po celotnem območju popravljamo vodovodne napeljave, zagotavljamo denarno pomoč za družine, nudimo podporo za duševno zdravje in psihološko podporo pri spopadanju s travmami, zagotavjamo življenjsko pomembno opremo za dojenčke v bolnišnicah, in odvažamo smeti. Toda dokler vse omejitve glede dostopa in dostave humanitarne pomoči ne bodo odpravljene, bo zagotavljanje pomoči za reševanje življenj ostalo tragično nezadostno. 

Mediji so bili v preteklosti dovolj velikodušni, da so prisluhnili UNICEF-ovim poročilom s terena: o vojni proti otrokom, lakoti in izbruhih otroške paralize. Naše poročanje je vedno in izključno temeljilo na podatkih in pričevanjih. Danes so razmere še slabše kot kadarkoli v preteklosti. Vsak nosi del odgovornosti za to, a žrtev je le ena; včeraj, danes in – brez odločnega ukrepanja – tudi jutri: palestinski otroci. 

Picture of UNICEF Slovenija

UNICEF Slovenija

Za vsakega otroka

Vam je objava všeč? Delite jo s prijatelji:

Podhranjena dojenčica Sewar v stabilizacijskem centru v bolnišnici Nasser na območju Gaze.
Otroci v Gazi nujno potrebujejo pomoč
Pomagajte zagotoviti osnovne potrebščine, kot so hrana, zdravstvena oskrba, čista pitna voda in i...
Preberi več

Novice

Piškotke uporabljamo, da bi izboljšali uporabniško izkušnjo. Z uporabo spletnega mesta soglašate, da jih lahko uporabljamo. Več informacij.