Globalni humanitarni razvojni programi izobraževanja se soočajo z drastičnimi rezi financiranja. UNICEF opozarja, da se zaradi tega v prihodnjem letu morda ne bo moglo šolati dodatnih 6 milijonov otrok, od tega jih tretjina živi v kriznih žariščih.
Uradna razvojna pomoč (ODA) za izobraževanje naj bi se zmanjšala za 3,2 milijarde dolarjev, kar je 24-odstotni padec v primerjavi z letom 2023, pri čemer je 80 odstotkov omenjenih sredstev vezanih na zgolj tri države donatorke. Takšen padec bi na globalni ravni še povečal število otrok, ki ne obiskujejo šole – in sicer s 272 milijonov na 278 milijonov – sprememba predstavlja število otrok, enakovredno vsem osnovnim šolam v Nemčiji in Italiji skupaj.
„Vsak dolar, ki ga iztrgamo izobraževanju, ni le proračunska odločitev, temveč grožnja za prihodnost otrok,“ je povedala Catherine Russell, izvršna direktorica UNICEF-a. „Izobraževanje, zlasti v kriznih žariščih, pogosto služi kot rešilna bilka, ki otrokom omogoča dostop do osnovnih storitev, kot so zdravstvo, zaščita in prehrana. Prav tako otrokom ponuja najboljšo priložnost, da se rešijo iz revščine in si zgradijo boljše življenje.“
Glede na UNICEF-ovo analizo, sta najbolj prizadeti Zahodna in Srednja Afrika, kjer je kar 1,9 milijona otrok v nevarnosti, da bodo izgubili dostop do izobraževanja, medtem ko bi se na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki lahko število otrok, ki ne obiskujejo šole, povečalo za 1,4 milijona. Poleg tega pa bi lahko prišlo do velikega nazadovanja tudi v vseh drugih regijah.
Analiza ugotavlja, da bo 28 držav izgubilo vsaj četrtino pomoči za izobraževanje, od katere so te države odvisne pri predšolskem, osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju. Med njimi sta najbolj ogroženi Slonokoščena obala in Mali, kjer se vpis v šole lahko zmanjša za 4 odstotke, kar pomeni 340.000 oziroma 180.000 učencev.
Osnovnošolsko izobraževanje bo po vsej verjetnosti najbolj prizadeto, saj se bo financiranje teh programov zmanjšalo za tretjino, kar bo še poglobilo krizo v izobraževanju in ogrozilo otroke, ki bodo po ocenah v prihodnosti na ta račun izgubili 164 milijard dolarjev življenjskih prihodkov.
V kriznih razmerah, kjer izobraževanje presega zgolj učenje, saj ponuja življenjsko pomembno podporo, stabilnost in občutek normalnosti za travmatizirane otroke, bi se lahko financiranje močno zmanjšalo – v nekaterih primerih za vsaj 10 odstotkov nacionalnega proračuna za izobraževanje. Na primer, v okviru UNICEF-ovega humanitarnega odziva na begunsko krizo ljudstva Rohingya, 350.000 otrok tvega, da bo za vedno izgubilo dostop do osnovnega izobraževanja. Brez potrebnih sredstev bodo izobraževalni centri primorani zapreti svoja vrata, kar bo otroke izpostavilo izkoriščanju, otroškemu delu in trgovini z ljudmi.
Sredstva za osnovne storitve, kot je šolska prehrana, ki marsikateremu otroku predstavlja edini hranljivi obrok v dnevu, bi se lahko zmanjšala za več kot polovico. Hkrati se bo znatno zmanjšala tudi podpora za izobraževanje deklet.
Obsežni rezi bodo prav tako oslabili kapaciteto vlad pri načrtovanju in spremljanju rezultatov področja izobraževanja na podlagi podatkov ter omogočanja podpore učiteljem. To pomeni, da bi lahko posledice rezov občutili tudi otroci, ki ostajajo v izobraževalnem sistemu, saj naj bi po ocenah vsaj 290 milijonom učencem v vseh regijah grozilo znižanje kakovosti izobraževanja.
UNICEF poziva države donatorice in partnerice, naj nemudoma ukrepajo za zaščito izobraževanja, in sicer:
- Ponovno je potrebno uravnotežiti pomoč za izobraževanje, da bo bolj pravična in učinkovita, pri čemer naj bo najmanj 50 odstotkov pomoči namenjene najmanj razvitim državam.
- Zaščititi je treba humanitarna sredstva za izobraževanje in prednostno obravnavati izobraževanje kot življenjsko pomemben ukrep ob drugih ključnih storitvah.
- Osredotočiti se je treba na temeljno učenje, zlasti v zgodnjem otroštvu in na osnovnošolsko izobraževanje, kjer je doprinos za otroke največji.
- Poenostaviti je treba globalne finančne strukture v skladu s pobudo UN80 za izboljšanje učinkovitosti.
- Razširiti je treba inovativno financiranje, ne da bi s tem nadomestili osnovno financiranje izobraževanja.
„Vlaganje v izobraževanje otrok je ena najboljših naložb v prihodnost – za vse,“ je povedala Catherine Russell. „Države so uspešnejše, če so njihovi otroci izobraženi in zdravi, kar prispeva k stabilnejšemu in bolj uspešnemu svetu.“
