»Otroci so vse bolj ujeti v oborožene spopade – kot žrtve vse bolj intenzivnih vojaških spopadov ali tarče oboroženih skupin,« je povedala Marie-Pierre Poirier, regionalna direktorica UNICEF-a za Zahodno in Srednjo Afriko. »Leto 2022 je bilo še posebej nasilno za otroke v osrednjem Sahelu. Vse sprte strani morajo nujno prenehati z napadi tako na otroke kot na njihove šole, zdravstvene ustanove in domove.«
V Burkini Faso je bilo po podatkih Združenih narodov v prvih devetih mesecih lani ubitih trikrat več otrok kot v istem obdobju leta 2021. Večina otrok je umrla zaradi strelnih ran, ki so jih utrpeli med napadi na njihove vasi, ali zaradi improviziranih eksplozivnih naprav ali eksplozivnih ostankov vojne.
Oboroženi spopadi postajajo vse bolj brutalni. Nekatere oborožene skupine, ki delujejo na območjih Malija, Burkine Faso in vse bolj tudi v Nigru, uporabljajo taktike, ki vključujejo blokade mest in vasi ter sabotaže vodovodnih omrežij. Glede na nedavne napovedi bo več kot 20.000 ljudi na mejnem območju med Burkino Faso, Malijem in Nigrom do junija 2023 v negotovi preskrbi s hrano na ravni katastrofe.
Oborožene skupine, ki nasprotujejo izobraževalnemu sistemu, s katerim upravlja država, sistematično požigajo in plenijo šole ter grozijo, ugrabljajo ali ubijajo učitelje. V omenjenih treh državah je bilo zaprtih več kot 8.300 šol. Razlogov za to je več: nekatere so bile neposredne tarče napadov, v drugih so učitelji pobegnili pred nevarnostmi, ponekod pa so starši zapustili svoje domove ali pa so bili preveč prestrašeni, da bi svoje otroke poslali k pouku. Več kot 1 od 5 šol v Burkini Faso je zaprla svoja vrata, zaradi konfliktov je prenehalo delovati tudi 30 odstotkov šol v regiji Tillaberi v Nigru.
Sovražnosti se iz osrednjega Sahela širijo v obmejne regije na severu Benina, Slonokoščene obale, Gane in Toga, kjer živijo skupnosti s slabo infrastrukturo in redkimi viri, in kjer imajo otroci že tako močno omejen dostop do osnovnih storitev in zaščite. Leta 2022 so s teh območij poročali o najmanj 172 nasilnih incidentih, vključno z napadi oboroženih skupin. V Beninu, ki je med omenjenimi štirimi državami najbolj prizadet, je ogroženih do 16 odstotkov prebivalstva. V severnih regijah Benina in Toga je bilo proti koncu lanskega leta devet šol zaprtih ali pa so zaradi negotovosti prenehale z delovanjem.
Govorimo o eni od regij, ki so jo najbolj prizadele posledice podnebnih sprememb. Temperature v Sahelu naraščajo hitreje od svetovnega povprečja. Padavine na tem območju so vse bolj nestalne in bolj intenzivne, kar povzroča poplave, ki onesnažujejo redke zaloge pitne vode ter zmanjšujejo pridelek. Lani so poplave, ki so bile najhujše v zadnjih letih, poškodovale ali uničile 38.000 domov v Nigru. Gre za državo, ki se nahaja na 7. mestu UNICEF-ovega globalnega indeksa podnebne ogroženosti za otroke.
Gre za krizo, pri kateri so sredstva, ki so na voljo za pomoč, močno okrnjena. Lani je UNICEF za pomoč prebivalcem v osrednjem Sahelu prejel le tretjino od potrebnih 391 milijonov ameriških dolarjev. Letos bo UNICEF potreboval 473,8 milijona dolarjev za podporo humanitarnemu odzivu v osrednjem Sahelu in v sosednjih obmorskih državah.
»Obseg krize v osrednjem Sahelu in sosednjih obmorskih državah nujno zahteva bolj okrepljen humanitarni odziv ter dolgoročne fleksibilne naložbe v odpornejše osnovne socialne storitve, ki bodo pomagale utrditi socialno kohezijo ter zagotoviti trajnostni razvoj in boljšo prihodnost za otroke,« je povedala Marie-Pierre Poirier.
UNICEF v zvezi s tem poziva:
- Vlade v državah v osrednjem Sahelu in prizadetih priobalnih državah, skupaj s tehničnimi in finančnimi partnerji, naj znatno povečajo naložbe v razširitev dostopa do osnovnih socialnih storitev in zaščite kot ključnih poti do miru in varnosti. Osredotočiti se je potrebno na krepitev in podporo lokalnim sistemom, mrežam in delovni sili, ki se med krizami prvi odzovejo in lahko s pomočjo dosežejo otroke, zlasti v težko dostopnih skupnostih.
- Vse strani, vpletene v spopadih, naj izpolnijo svoje temeljne moralne in pravne obveznosti do otrok v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom in pravom človekovih pravic. To vključuje prenehanje napadov na otroke in storitve, od katerih so otroci odvisni, omogočanje humanitarnega dostopa do pomoči potrebnih, izvajanje posebnih protokolov za ravnanje z otroki, ki so jih prizadeli oboroženi spopadi, in sodelovanje z Združenimi narodi pri konkretnih akcijskih načrtih za odpravo hudih kršitev nad otroki.