20. novembra obeležujemo svetovni dan otrok in obletnico sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah. UNICEF Slovenija ta pomemben dan obeležuje pod sloganom “Vsak otrok ima dar. Radovednost ga odkrije.” Z novo anketo U-Reporta Slovenija so v teh dneh med mladimi preverjali, kako odkrivajo svoje talente, kaj jih motivira, da svoje talente razvijajo, ter kakšno podporo pričakujejo pri tem od odraslih, šole in lokalnega okolja. Rezultati razkrivajo, da so radovednost, notranja motivacija in občutek podpore ključni dejavniki pri razvoju talentov.
Mladi največ o sebi odkrijejo skozi izkušnje
Največ mladih (37 odstotkov) svoje talente odkriva tako, da počne nekaj, kar jih res veseli. Sledi jim 32 odstotkov tistih, ki pravijo, da se preizkusijo v čim več stvareh. Skoraj četrtina (22 odstotkov) pa talent v sebi prepozna šele, ko jim zanj pove nekdo drug.
To kaže, da je za mlade pomembno aktivno raziskovanje in izkustveno učenje, hkrati pa ostaja izjemno pomembna vloga odraslih, ki s spodbudnim pristopom pomagajo prepoznati močne strani otrok in mladih.
Radovednost je prisotna, a tudi omejena s šolskimi obveznostmi
Čeprav 23 odstotkov mladih pravi, da so radovedni vsak dan, je največ (58 odstotkov) takšnih, ki pravijo, da je njihova radovednost odvisna od dneva in razpoloženja. Zanimivo je, da 8 odstotkov mladih radovednost potiska v ozadje, ker imajo »dovolj šolskih stvari«.
Preobremenjenost z ocenjevanjem in šolskimi obveznostmi lahko zmanjšuje notranjo motivacijo za učenje – še posebej za odkrivanje talentov, ki se pogosto razvijajo iz radovednosti in igre.
Največja motivacija: ko nekdo verjame v mlade
Ko govorimo o razvoju talentov, mlade najbolj motivira to, da nekdo verjame vanje (31 odstotkov). Pomemben dejavnik je tudi občutek lastne zmožnosti (27 odstotkov). 25 odstotkov mladih motivira močno zanimanje za določeno področje – to potrjuje, kako pomembno je mladim omogočiti stik z različnimi dejavnostmi in vsebinami.
Mladi opozarjajo: šola še vedno premalo omogoča raziskovanje talentov
Le 10 odstotkov mladih meni, da imajo v šoli pogosto priložnost raziskovati, kaj jih zanima. Večina (39 odstotkov) pravi, da jih v šoli včasih spodbujajo, da pokažejo, v čem so dobri, medtem ko jih 24 odstotkov pravi, da imajo redko možnosti za raziskovanje svojih interesov. Kar 26 odstotkov pa je prepričanih, da šola talentov sploh ne spodbuja, saj je vse usmerjeno v ocene in predmete.
Med odgovori, kako bi si želeli, da bi šola bolj spodbujala talente, so mladi najpogosteje izbrali:
– več ur za stvari, ki jih res zanimajo (43 odstotkov);
– možnost izbire projektov in načinov učenja (22 odstotkov);
– več ustvarjalnih in praktičnih dejavnosti (19 odstotkov).
Odgovori kažejo, da mladim ni vseeno, kako se učijo – želijo aktivno sodelovati, ustvarjati in raziskovati.
Mladi drug drugega spodbujajo: “Vsi imamo talent.”
Več kot polovica mladih bi prijatelju, ki pravi, da ni v ničemer dober, reklo:
“Vsi imamo talent, samo še nisi našel svojega.” To kaže na pozitivno medvrstniško kulturo in razumevanje, da talent ni nekaj, kar mora biti izjemno ali tekmovalno – ampak je lahko nekaj vsakdanjega, dragocenega in človeškega.
Kaj bi morali otroci najpogosteje slišati od odraslih?
Največ mladih (40 odstotkov) bi si želelo, da odrasli poudarijo, da so napake del učenja. To sporočilo postavlja temelje za zdravo samozavest, odpornost in pripravljenost na razvoj. Mladi želijo varno okolje, kjer raziskovanje ni povezano s strahom pred neuspehom.
Kateri talenti prevladujejo? Mladi izstopajo po skrbi za druge
Najpogosteje omenjen talent med mladimi je, da pomagajo drugim, med odgovori pa so tudi talenti, kot so humor, stati ob strani prijateljem, spraviti ljudi v dobro voljo, dobra komunikacija …
To razkriva, da mladi svoje močne strani najpogosteje prepoznavajo v socialnih, čustvenih in medosebnih veščinah – v darovih, ki so v današnjem svetu izjemno pomembni.
Kako lahko odrasli in družba bolje podprejo odkrivanje talentov pri otrocih?
1. Ustvarimo okolje, kjer radovednost ni omejena – ampak spodbujena.
Otroci potrebujejo čas za raziskovanje, igro in ustvarjanje, ne le za izpolnjevanje obveznosti.
2. Poudarjajmo, da so napake del učenja.
Strah pred napakami je največja ovira pri razvijanju talentov.
3. Redno sporočajmo otrokom, da verjamemo vanje.
Vloga mentorjev, učiteljev in staršev je tu neprecenljiva.
4. Omogočimo več priložnosti za praktične, ustvarjalne in izkustvene aktivnosti.
Od eksperimentov do umetnosti – vsak otrok nekje zažari.
5. V šole vpeljimo več prostora za izbiro.
Otroci, ki lahko izbirajo projekte in načine učenja, hitreje odkrijejo svoje talente.
6. Praznujmo trud, ne le rezultate.
To krepi notranjo motivacijo in občutek lastne vrednosti.
7. Spodbujajmo talente, ki niso vedno vidni.
Empatija, humor, prijaznost in sposobnost povezovanja ljudi so prav tako dragoceni talenti.
Ob svetovnem dnevu otrok UNICEF-a Slovenija otrokom in mladim sporoča, da je talent njihov dar – nekaj, kar svet potrebuje. Otrokom in mladim želijo, da bi ga razvijali, delili z drugimi in nikoli ne podcenjevali moči svoje radovednosti.
UNICEF-ova globalna platforma U-Report je bila ustvarjena z namenom spodbujanja participacije otrok in mladih. V 104 državah sveta deluje že 38 milijonov U-Reporterjev. Ti preko aplikacij za klepet (Facebook, Instagram, Whatsapp, Viber …) brezplačno in anonimno podajajo svoja mnenja, UNICEF pa z odgovori spodbuja odrasle, da sprejemajo odločitve v korist otrok.
V Sloveniji U-Report deluje pod okriljem UNICEF-a Slovenija, s sofinanciranjem ministrstva za digitalno preobrazbo in s podporo članov uredniške skupine, imenovane U-Skupina, v kateri so zastopani tudi otroci in mladi.
Program Na meni je! sofinancira Urad za Mladino, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.
Vir podatkov: UNICEF Slovenija (2025). U-Report: https://slovenija.ureport.in/opinion/4207/
Rezultati ankete odražajo mnenja, ki so jih posredovali U-Reporterji in niso reprezentativni za otroke in mlade po vsem svetu ali za posamezno državo oz. regijo. UNICEF Slovenija si prizadeva okrepiti glas otrok in mladih, zato lahko preko U-Reporta posredujejo svoje izkušnje in stališča. U-Report pri pridobivanju mnenj ne uporablja statističnih metod za reprezentativnost vzorca. Priporočeno je, da se rezultati ankete uporabljajo kot dodaten vir, ki podkrepi statistično zanesljivejše metode zbiranja podatkov.
