Število otrok, ki se spopadajo z debelostjo, je letos na globalni ravni prvič preseglo število otrok s prenizko telesno težo. Eden od 10 šoloobveznih otrok in mladih po svetu – ali 188 milijonov – trpi zaradi debelosti, je UNICEF danes opozoril v novem poročilu. To otroke in mlade izpostavlja tveganju za življenjsko nevarne bolezni.
Najnovejše UNICEF-ovo poročilo temelji na podatkih iz več kot 190 držav in ugotavlja, da se je od leta 2000 delež otrok od 5 do 19 let, ki imajo za svojo starost, spol in višino prenizko telesno težo, zmanjšal s skoraj 13 odstotkov na 9,2 odstotka, medtem ko se je delež otrok z debelostjo povečal s 3 odstotkov na 9,4 odstotka. V vseh regijah sveta, razen v podsaharski Afriki in južni Aziji, je sedaj več otrok z debelostjo, kot otrok s prenizko telesno težo.
Najvišje stopnje debelosti med 5- do 19-letniki beležijo v nekaterih pacifiških otoških državah – 38 odstotkov na Niueju, 37 odstotkov na Cookovih otokih in 33 odstotkov na Nauruju. Te stopnje, ki so se od leta 2000 podvojile, so v veliki meri posledica prehoda s tradicionalne prehrane na poceni, energijsko bogato hrano iz uvoza.
Visoke stopnje debelosti beležijo tudi številne države z visokimi dohodki. Tako se z debelostjo spopada na primer 27 odstotkov 5- do 19-letnikov v Čilu, 21 odstotkov v Združenih državah Amerike in 21 odstotkov v Združenih arabskih emiratih.
„Debelost predstavlja vse večji in zaskrbljujoč izziv, ki lahko vpliva na zdravje in razvoj otrok. Ultra predelana hrana vse bolj nadomešča sadje, zelenjavo in beljakovine v obdobju, ko prehrana igra ključno vlogo pri rasti otrok, njihovem kognitivnem razvoju in duševnem zdravju,“ je povedala Catherine Russell,izvršna direktorica UNICEF-a.
Medtem ko akutna in kronična podhranjenost med otroki, mlajšimi od 5 let, ostajata razlog za zaskrbljenost v večini držav z nizkimi in s srednjimi dohodki, pa se razširjenost prekomerne telesne teže in debelosti med šoloobveznimi otroki in mladostniki tudi v teh državah povečuje. Po najnovejših razpoložljivih podatkih se 1 od 5 otrok in mladostnikov, starih od 5 do 19 let, po vsem svetu – ali 391 milijonov – spopada s prekomerno telesno težo, velik delež med njimi z debelostjo.
O debelosti med otroki govorimo, ko otrokova teža močno presega mejo, ki je še zdrava za njegovo starost, spol in višino. Debelost je huda oblika prekomerne telesne teže in vodi do večjega tveganja za razvoj inzulinske rezistence in visokega krvnega tlaka ter življenjsko nevarnih bolezni v odrasli dobi, vključno s sladkorno boleznijo tipa 2, boleznimi srca in ožilja ter nekaterimi vrstami raka.
Ko govorimo o vplivu ultra predelane in hitre hrane – z visoko vsebnostjo sladkorja, rafiniranega škroba, soli, nezdravih maščob in dodatkov – na prehrano otrok, ne gre zgolj za lastno izbiro, temveč predvsem za nezdravo prehransko okolje. Ti izdelki namreč prevladujejo v trgovinah in šolah, digitalno trženje pa industriji hrane in pijač omogoča vpliven dostop do mladega občinstva.
V globalni raziskavi, ki jo je UNICEF lani izvedel prek platforme U-Report med 64.000 mladimi v starosti od 13 do 24 let iz več kot 170 držav, se je 75 odstotkov anketirancev spomnilo, da so v preteklem tednu videli oglase za sladke pijače, prigrizke ali hitro hrano, 60 odstotkov pa je dejalo, da so oglasi povečali njihovo željo po uživanju teh živil. Celo v državah, ki so jih prizadeli konflikti, je 68 odstotkov mladih navedlo, da so bili izpostavljeni tovrstnim oglasom.
Brez ukrepov za preprečevanje prekomerne telesne teže in debelosti pri otrocih bi države lahko zaradi zdravstvenih težav, povezanih z debelostjo, utrpele vseživljenjske zdravstvene in gospodarske posledice, ki bi na primer v Peruju presegle 210 milijard ameriških dolarjev. Do leta 2035 naj bi globalni gospodarski vpliv prekomerne telesne teže in debelosti na zdravstvo in gospodarstvo presegel 4 bilijone ameriških dolarjev letno.
Poročilo poudarja tudi nekatere pozitivne ukrepe za naslavljanje problema debelosti in prekomerne teže, ki so jih sprejele vlade. Na primer v Mehiki – državi, ki se sooča z visoko stopnjo debelosti med otroki in mladimi, in kjer sladke pijače in ultra predelana hrana predstavljajo 40 odstotkov otrokovih dnevnih kalorij – je vlada nedavno prepovedala prodajo in distribucijo ultra predelane hrane in izdelkov z visoko vsebnostjo soli, sladkorja in maščob v javnih šolah. To je pozitivno vplivalo na prehransko okolje za več kot 34 milijonov otrok.
Da bi spremenili prehransko okolje in otrokom zagotovili dostop do hranljive prehrane, UNICEF poziva vlade, civilno družbo in partnerje, naj nujno:
- Uvedejo celovite obvezujoče politike za izboljšanje prehranskega okolja otrok, vključno z označevanjem živil, omejitvami trženja živil ter davki in subvencijami za živila.
- Izvajajo pobude za spremembo družbenih in vedenjskih vzorcev, ki bodo družine in skupnosti opolnomočile pri zahtevah za zdravo prehransko okolje.
- Prepovedo ponudbo in prodajo ultra predelane in nezdrave hrane v šolah ter prepovedo trženje in sponzoriranje hrane v šolah.
- Vzpostavijo močne zaščitne ukrepe, da se javne politike zaščiti pred vplivi industrije ultra predelane hrane.
- Okrepijo programe socialne zaščite za naslavljanje revščine in finančno dostopnost hranljive prehrane za ranljive družine.
„Mnoge države se spopadajo tako z debelostjo kot s podhranjenostjo. To zahteva ciljno usmerjene ukrepe,“ je povedala Catherine Russell. „Hranljiva in cenovno dostopna hrana mora biti na voljo vsakemu otroku, da podpremo njegovo rast in razvoj. Nujno potrebujemo politike, ki staršem in skrbnikom omogočajo dostop do hranljive in zdrave hrane za njihove otroke.“
