Prehransko okolje bi moralo varovati zdravje mladih in ne obratno 

Po podatkih UNICEF-a se po svetu prvič doslej več otrok sooča z debelostjo kot pa s prenizko težo. 

Svetovna koalicija za debelost (Global Obesity Coalition), ki jo sestavljajo UNICEF, Svetovna zdravstvena organizacija in Svetovna zveza za debelost (Global Obesity Federation), danes gosti spletni dogodek, ki poteka pod geslom “8 milijard razlogov za ukrepanje proti debelosti”. Dogodek povezuje vlade, strokovnjake, predstavnike mladih in ljudi z lastnimi izkušnjami debelosti, z namenom soočenja z enim ključnih zdravstvenih in družbenih izzivov našega časa: debelostjo. 

Eno od glavnih sporočil dogodka je, da na svetu živi več kot 8 milijard ljudi, zato obstaja 8 milijard razlogov za ukrepanje. Sistemi, ki danes oblikujejo naše zdravje, bodo oblikovali prihodnost naših otrok. 

Na okrogli mizi sodeluje tudi 15-letna Brina iz Slovenije, predstavnica mladih pri pobudi Fix my food Slovenija, ki je del globalne UNICEF-ove pobude Fix my food.V okviru omenjene pobude je v Sloveniji zaživela kampanja Cena zdravja mladih, v kateri mladi pozivajo k izboljšanju prehranskega okolja, da bo le-to podpiralo zdravje mladih. Več o tem na: https://unicef.si/cena-zdravja-mladih/  

Izjava 15-letne Brine, predstavnice mladih pri pobudi Fix my food Slovenija, na dogodku Svetovne zveze za debelost ob svetovnem dnevu debelosti:

“Mladi imajo izjemno moč, da spodbudijo resnične in trajne spremembe – in tukaj smo, da to dokažemo. Po vsem svetu se mladi organizirajo, povzdigujejo svoj glas in pogumno ukrepajo, da bi zgradili prehranska okolja, ki so bolj zdrava, pravičnejša in zasnovana za vse. Debelost je izziv, ki zadeva vse nas, in ni zgolj vprašanje osebne izbire. Gre za zapleten, globalen problem, ki najmočneje prizadene otroke in mlade — in ne bomo stali ob strani, medtem ko ostaja nerešen. 

Informacije, ki jih prejemamo, oblikujejo odločitve, ki jih sprejemamo. Predstavljajte si, da skušate majhnemu otroku razložiti, zakaj je nek izdelek škodljiv, medtem ko on vidi le žive barve in prijazne risane like na embalaži sladke, visoko predelane hrane. Najmlajši člani naše skupnosti si zaslužijo več, in vsi skupaj imamo odgovornost, da jih zaščitimo. A prepogosto so prav oni glavna tarča agresivnega oglaševanja hrane. Čas je, da javno zdravje postavimo pred dobiček – in mladi so tisti, ki vodijo ta premik. 

Resnica je, da prehranskemu okolju ne moremo ubežati. Oglasi nas spremljajo povsod – na avtobusih, na stavbah, na naših ulicah. Mestna središča in okolice šol so polne mamljivih akcijskih ponudb in neustavljivih vonjav. Sprejemati zdrave odločitve je težko, ko je prehransko okolje zasnovano tako, da nas vleče v drugo smer. Verjamemo, da si mladi – in pravzaprav vsi ljudje – zaslužimo prehransko okolje, ki podpira naše dobro počutje, ne pa takšnega, ki deluje proti njemu. 

To mladi jemljemo kot nekaj zelo osebnega. Kot mlada športnica se vsak dan resnično trudim sprejemati zdrave odločitve. Toda v naglici vsakdanjega življenja preverjanje vsake sestavine ni vedno realistično. Prepogosto se moram zanesti na oznake – in prepogosto so te zavajajoče. To se mora spremeniti. Zdrava hrana mora biti dostopna, jasno označena in cenovno ugodna – ne skrita ali nedosegljiva zaradi visoke cene. Pričakovati, da bodo mladi sami razvozlali vsak dodatek in sestavino, preprosto ni pošteno. 

In to presega vprašanje mladih. Starejši odrasli, ki se soočajo z boleznimi, kot je sladkorna bolezen, so prav tako odvisni od jasnih in natančnih prehranskih informacij, da zagotovijo svojo varnost. Ko so sestavine natisnjene s tako majhno pisavo, da so komaj berljive, to ni le nadležno – to je vprašanje javnega zdravja. Pregledno in standardizirano označevanje živil je nekaj, kar si zasluži vsak človek, ne glede na starost. 

Prav zato glas mladih sodi v te razprave. Menimo, da je osnovno vprašanje pravičnosti, da prehranske korporacije ne bi smele odločati o tem, kaj je na voljo našim skupnostim, brez upoštevanja našega zdravja. Otroška telesa so bolj občutljiva na nekatere sestavine, številni široko dostopni izdelki pa ne izpolnjujejo priporočenih prehranskih smernic za mlade. Ko so mladi prisotni pri odločanju, se postavljajo prava vprašanja – in določajo prave prednostne naloge. 

In tukaj je navdihujoči del: o spremembah ne le govorimo, temveč jih tudi uresničujemo.  

V Sloveniji smo lansirali kampanjo Cena zdravja mladih v okviru pobude Fix My Food Slovenija, ki je del globalne UNICEF-ove pobude Fix My Food. Cilj je doseči resnične, sistemske spremembe v našem prehranskem okolju.  

Smo strastna skupina mladih z vse Slovenije in naše predloge za spremembo prehranskega okolja smo predstavili Ministrstvu za zdravje Republike Slovenije. Naša kampanja je šla še dlje – želeli smo deliti našo zaskrbljenost in naš glas po vsej državi, da bi pritegnili še več mladih in širšo javnost ter ohranili te teme na dnevnem redu vlade. Naša skupina je zdaj postala skupnost in ne bomo prenehali pozivati k spremembam, ki se morajo zgoditi. 

Prehransko okolje bi moralo varovati naše zdravje — ne pa da moramo mi varovati sebe pred njim. 

Kajti to je šele začetek. Naš cilj je prihodnost, v kateri je hranljiva hrana dostopna vsem – ne glede na dohodek, ozadje ali državo, v kateri živijo. Ta prihodnost je mogoča in skupaj jo bomo zgradili.”