Najnovejša analiza prehranske negotovosti in podhranjenosti v Sudanu kaže na izrazite razlike vzdolž bojnih linj, kjer potekajo konflikti, so danes opozorili UNICEF, FAO in WFP. Na območjih, kjer je nasilje pojenjalo – kar je omogočilo humanitarni dostop do pomoči potrebnih in okrevanje trgov – pa se prehranska varnost izboljšuje. V krajih, ki jih je konflikt odrezal od pomoči ali so pod obleganjem, pa je lakota že zajela prebivalstvo.
Agencije pozivajo k prenehanju sovražnosti ter k varnemu, neoviranemu in trajnemu humanitarnemu dostopu do pomoči potrebnih, če želimo preprečiti nadaljnjo izgubo življenj.
Najnovejša ocena klasifikacije faz prehranske varnosti (IPC) potrjuje, da se je do septembra 2025 akutna prehranska negotovost nekoliko izboljšala. Ocenjuje se namreč, da 3,4 milijona ljudi ni več v fazi krize (IPC3+) v primerjavi s prejšnjim obdobjem (od decembra 2024 do maja 2025). Približno 21,2 milijona ljudi (oz. 45 odstotkov prebivalcev) pa se še vedno sooča z visokimi ravnmi akutne prehranske negotovosti (IPC3+). Lestvica IPC ima sicer 5 faz, zadnja je lakota.
Ta izboljšanja sledijo postopni stabilizaciji stanja od maja 2025 v zveznih državah Kartum, Al Džazira in Senar, kjer se je nasilje zmanjšalo. Družine se vračajo domov, trgi se ponovno odpirajo, dostop do komercialnih in humanitarnih zalog pa je bolj dosleden. Toda ti dosežki so omejeni; širša kriza je uničila gospodarstvo in osnovne storitve, večina infrastrukture, od katere so ljudje odvisni, pa je poškodovana ali uničena.
Za obdobje po žetvi in v letu 2026 (od oktobra 2025 do januarja 2026) se pričakujejo ugodnejši pogoji za kmetijstvo, kar bi lahko zmanjšalo število ljudi v krizi na 19,3 milijona.
Kljub temu je omenjeni napredek zelo lokaliziran. Mnoge družine, ki se vračajo v Kartum in Al Džaziro, so izgubile vse in bodo težko v celoti izkoristile žetev.
Medtem pa na zahodu Sudana – zlasti v Severnem Darfurju, Južnem Darfurju, Zahodnem Kordofanu in Južnem Kordofanu – aktiven konflikt in omejen dostop do pomoči povzročata hiter porast stradanja in podhranjenosti med prebivalci.
Od februarja 2026 se pričakuje nadaljnje poslabšanje razmer, saj bodo zaloge hrane pošle, spopadi pa se bodo nadaljevali. Ocene IPC za to obdobje pa ostajajo večinoma nespremenjene, ker so razmere preveč nestabilne, da bi bilo mogoče natančno napovedati izide za približno 841.000 ljudi na najhuje prizadetih območjih, vključno z Al Fašerjem, Kaduglijem, Dilingom in deli Južnega Kordofana.
»Kljub ogromnim izzivom FAO in njeni partnerji ostajajo zavezani podpori skupnostim, kjerkoli je to mogoče,« je povedal Rein Paulsen, direktor za nujne primere in odpornost pri FAO. »Semena, orodje in živina predstavljajo rešilne bilke za milijone sudanskih kmetov in pastirjev. Obnova dostopa in omogočanje lokalne proizvodnje hrane sta ključna za reševanje življenj.«
Po podatkih odbora Famine Review Committee (FRC), ki ga sestavlja ekipa vodilnih neodvisnih mednarodnih strokovnjakov, ki spremlja razmere na področju prehranjenosti in ugotavlja kdaj so izpolnjeni pogoji za razglasitev lakote, v El Fašerju (Severni Darfur) in Kadugliju (Južni Kordofan) že vladajo pogoji lakote (zadnja – 5. stopnja na lestvici IPC). Ti dve območji sta odrezani od trgovskih dobav in humanitarne pomoči. Leta 2024 sta bili omenjeni območji še v stopnji 4 (izredne razmere), zdaj pa so tu preseženi vsi trije pogoji za potrditev lakote: dostop do hrane, akutna podhranjenost in smrtnost.
Razmere v Dilingu v Južnem Kordofanu so verjetno podobne, a za njihovo uradno potrditev manjkajo zanesljivi podatki, kar je posledica omejenega dostopa in aktivnih konfliktov.
V Nubskih gorah se je stanje nekoliko izboljšalo, zato se je klasifikacija spremenila iz »nevarnosti lakote« v IPC stopnjo 4 (izredne razmere). Kljub temu tveganje za lakoto ostaja visoko, če se humanitarni dostop ne bo izboljšal.
Odbor opozarja tudi na tveganje lakote na še drugih 20 območjih po celotnem Velikem Darfurju in Velikem Kordofanu, vključno s podeželskimi območji in taborišči za razseljene prebivalce.
Stopnje globalne akutne podhranjenosti so zaskrbljujoče visoke – od 38 do 75 odstotkov v El Fašerju in 29 odstotkov v Kadugliju.
Medtem se izbruhi kolere, malarije in ošpic še naprej širijo na območjih, kjer so zdravstveni, vodni in sanitarni sistemi propadli, kar povečuje tveganje za smrt med podhranjenimi otroki.
»Smrtonosna kombinacija lakote, bolezni in razseljenosti ogroža milijone otrok,« je povedala Lucia Elmi, direktorica za nujne operacije pri UNICEF-u. »Deklice so pogosto med najbolj prizadetimi – soočajo se s povečanim tveganjem za podhranjenost, spolno nasilje in izključitev iz šol. Terapevtska hrana, čista voda in osnovna zdravila lahko rešijo življenje, a le, če otroke dosežemo pravočasno.«
Po vseh prizadetih regijah so glavni vzroki stradanja jasni: konflikti, razseljenost in oviran dostop do humanitarne pomoči. V El Fašerju in Kadugliju so prebivalci že več mesecev brez zanesljivega dostopa do hrane ali zdravstvene oskrbe. Trgi so propadli, cene osnovnih dobrin pa so poskočile.
»WFP je naredil velik preboj in zdaj vsak mesec pomaga več kot štirim milijonom ljudi,« je povedal Ross Smith, direktor za nujne primere pri WFP. »Na lastne oči vidimo, kakšni so rezultati, ko je možno dostaviti pomoč – družine in trgi se postavijo na noge, otroci dobijo hrano, ki jo potrebujejo za preživetje. Toda konflikt še vedno določa, kdo bo jedel in kdo ne. Mnoge skupnosti so potisnjene v stradanje preprosto zato, ker do njih ne moremo priti. Potrebujemo dodatna sredstva in trajen, neoviran dostop – zdaj – da preprečimo širjenje lakote.«
UNICEF, WFP in FAO dajejo prednost najhuje prizadetim območjem z integrirano podporo na področju hrane, zdravja, vode, sanitarij, zaščite ter podpore kmetijstvu in živinoreji. A dostop do pomoči potrebnih ostaja moten, humanitarni delavci in zaloge so pogosto tarče napadov, konvoji s pomočjo pa se soočajo z zamudami, zavrnitvami in varnostnimi grožnjami.
Brez varnega, trajnega dostopa, zadostnega financiranja in prenehanja spopadov bo lakota še naprej terjala življenja prebivalcev v Sudanu.
