Najnovejša ocena klasifikacije faz prehranske varnosti (IPC) kaže, da se skoraj 19,5 milijona ljudi v Sudanu – kar pomeni dva od petih prebivalcev – trenutno sooča s kriznimi ravnmi akutne prehranske negotovosti (3. faza ali višje na lestvici IPC), opozarjajo UNICEF, Organizacija za prehrano in kmetijstvo Združenih narodov (FAO) in Svetovni program za hrano (WFP).
Čeprav najnovejša ocena IPC trenutno ni zaznala območij, kjer bi bila ugotovljena lakota (kar je zadnja, 5. faza na lestvici IPC), razmere v Sudanu ostajajo izjemno zaskrbljujoče. Analiza kaže, da se skoraj 135.000 ljudi sooča s katastrofalno prehransko negotovostjo (5. faza IPC) v 14 žariščih v Darfurju, Južnem Darfurju in Južnem Kordofanu, kjer v prihodnjih mesecih grozi lakota. Več kot pet milijonov ljudi je uvrščenih v 4. fazo IPC (izredne razmere), 14 milijonov ljudi pa v 3. fazo IPC (kriza). Razmere naj bi se med obdobjem pomanjkanja hrane – v kritičnem predžetvenem obdobju, ki bo nastopilo med junijem in septembrom – še poslabšale.
Konflikt v Sudanu vstopa v četrto leto, dolgotrajna prehranska kriza pa ne kaže znakov umirjanja, saj nasilje, razseljevanje in hude omejitve za humanitarni dostop do pomoči potrebnih še naprej vplivajo na otroke, družine in skupnosti po vsej državi.
Po ocenah bo letos zaradi hude akutne podhranjenosti trpelo 825.000 otrok, mlajših od pet let, kar je sedem odstotkov več kot leta 2025 in 25 odstotkov več kot pred konfliktom v obdobju med letoma 2021 in 2023. Samo med januarjem in marcem letos je bilo skoraj 100.000 otrok sprejetih na zdravljenje zaradi hude akutne podhranjenosti, ki lahko brez zdravljenja vodi v smrt.
Na območjih Um Baru in Kernoi so decembra 2025 zabeležili kritične ravni podhranjenosti. Akutna podhranjenost naj bi na teh območjih ostala na izjemno visokih ravneh. Poslabšale bi se lahko tudi razmere na obleganih območjih in na območjih, kamor se zateka notranje razseljeno prebivalstvo.
Razseljevanje zaradi konflikta ostaja izjemno visoko; do konca marca letos je bilo znotraj Sudana razseljenih skoraj devet milijonov ljudi. Številne družine ostajajo ujete na območjih aktivnih spopadov ali pa so poiskale zatočišče v odročnih krajih z zelo omejenim dostopom ali pa brez dostopa do humanitarne pomoči ali osnovnih storitev.
Uničenje civilne infrastrukture – vključno s tržnicami, zdravstvenimi ustanovami, vodovodnimi sistemi in kmetijstvom – je močno omejilo proizvodnjo hrane in dostop do osnovnih storitev. Okoli 40 odstotkov zdravstvenih ustanov ne deluje, približno 17 milijonov ljudi nima dostopa do čiste pitne vode, 24 milijonov ljudi pa nima dostopa do ustreznih sanitarij.
Ponavljajoči se izbruhi kolere, ošpic, malarije, denge, hepatitisa, davice in diarealnih obolenj dodatno pospešujejo slabšanje prehranskega stanja, zlasti med majhnimi otroki ter nosečnicami in doječimi materami.
Omejitve humanitarnega dostopa ostajajo med najhujšimi na svetu. Negotovost, birokratske ovire, napadi na oskrbovalne poti, uničenje tržnic in proizvodnih sredstev ter omejitve gibanja ljudi in blaga še naprej preprečujejo humanitarnim organizacijam, da bi zagotovile pomoč v obsegu, ki je potreben.
Do aprila letos je bilo financiranih le 20 odstotkov humanitarnega načrta za pomoč v Sudanu za leto 2026. Humanitarna pomoč ostaja kritično nezadostna glede na obseg potreb. Med februarjem in majem so si humanitarni partnerji prizadevali vsak mesec doseči 4,8 milijona ljudi. Vendar pa je februarja pomoč prejelo le približno 3,13 milijona ljudi.
UNICEF, FAO in WFP pozivajo k takojšnji prekinitvi sovražnosti, zaščiti civilistov in civilne infrastrukture ter zagotovitvi varnega, hitrega in neoviranega humanitarnega dostopa na območjih, ki jih je prizadel konflikt. Organizacije mednarodno skupnost pozivajo tudi k takojšnjemu povečanju financiranja za zagotovitev hrane, zdravstvene oskrbe ter storitev oskrbe z vodo in sanitarijami, pa tudi za podporo obnovi preživetvenih virov.
»Da bi preprečili nadaljnje izgube življenj in stradanje, moramo povečati nujno kmetijsko pomoč za krepitev lokalne pridelave hrane,« je povedal QU Dongyu, generalni direktor FAO. »Podpora ranljivim kmečkim družinam s semeni, orodjem in drugimi potrebščinami je eden najhitrejših in najučinkovitejših načinov za ponovno vzpostavitev dostopa do hranljive prehrane ter zmanjšanje odvisnosti od pomoči. Humanitarni dostop in financiranje teh življenjsko pomembnih kmetijskih ukrepov se morata izboljšati nemudoma in v velikem obsegu.«
»Lakota še naprej grozi prebivalcem Sudana, medtem ko stradanje in podhranjenost že zdaj ogrožata milijone življenj,« je povedala Cindy McCain, izvršna direktorica WFP. »WFP je na terenu in se odziva na krizo ter je pripravljen storiti še več, vendar humanitarne organizacije tega ne zmorejo rešiti same. Mednarodna skupnost mora ukrepati zdaj – s financiranjem, dostopom in politično voljo – da prepreči, da bi ta kriza postala še večja tragedija.«
»Po vsem Sudanu so otroci ujeti v krizi neprestanega nasilja, stradanja in bolezni,« je povedala Catherine Russell, izvršna direktorica UNICEF-a. »Številne družine so bile razseljene že večkrat. Otroci, ki trpijo zaradi hude akutne podhranjenosti, prihajajo v preobremenjene zdravstvene ustanove prešibki, da bi jokali. Brez takojšnjega ukrepanja in trajnega humanitarnega dostopa bo umrlo še več otrok.«
