Ob mednarodnem dnevu boja proti revščini, ki ga obeležujemo 17. oktobra, UNICEF Slovenija poudarja pomen vztrajnega in celovitega pristopa k preprečevanju revščine in socialne izključenosti. Podatki kažejo, da bogastvo države samo po sebi ne preprečuje revščine – odločilna je politična in družbena volja za trajne ukrepe proti revščini in socialni izključenosti.
Mednarodne primerjave OECD kažejo, da revščina ni odvisna od tega, koliko bogata je država, saj visok BDP ne zagotavlja zaščite pred revščino, temveč to stori odločnost in trajnostna volja pri oblikovanju ukrepov, ko politika in družba data prednost preprečevanju revščine in socialne izključenosti.
Slovenija se uvršča med najuspešnejše države Evropske unije in OECD držav pri zniževanju stopnje revščine in hude materialne prikrajšanosti. A ne smemo spregledati, da revščina še vedno obstaja in da so med najbolj ranljivimi zlasti otroci, enostarševske družine in gospodinjstva z nizkimi dohodki, ki živijo v pomanjkanju in potrebujejo dodatno podporo.
»Slovenija je dokazala, da je mogoče z odločno, trajno in premišljeno socialno politiko doseči izjemne rezultate. A kljub doseženemu napredku, ne smemo pozabiti na nobenega otroka in nobeno družino, ki živi v revščini ali socialni prikrajšanosti,« je ob mednarodnem dnevu boja proti revščini povedala Alja Skele, vodja zagovorništva otrokovih pravic pri UNICEF-u Slovenija.
Zadnji podatki kažejo, da v Sloveniji pod pragom revščine živi 10,7 odstotka otrok (SURS), kar v številki pomeni 43.000 otrok in njihovih družin.
Da bi resnično prekinili cikel revščine, UNICEF Slovenija poziva odločevalce k ohranjanju tega, kar že dobro deluje, ob tem pa k razširitvi programov, kjer je trenutno dostop do ranljivih skupin omejen:
- Okrepiti je treba programe pomoči, še posebej za družine z otroki, enostarševske družine, družine z nizkimi dohodki in tiste, ki živijo v prikriti revščini.
- Zagotoviti je treba dostopnost osnovnih storitev – izobraževanja, zdravstva, kakovostnega bivanja, prehrane, energetske oskrbe – brez finančnih ali administrativnih ovir.
- Okrepiti je treba programe za preprečevanje stanovanjske prikrajšanosti – spremljanje in odzivanje na potrebe družin z otroki, ki si ne zmorejo privoščiti primerno ogrevanega domovanja oz. živijo v prenatrpanih, vlažnih in plesnivih neprimernih pogojih.
- Okrepiti je treba spremljanje in merjenje – kar vključuje redno zbiranje podatkov o revščini, prikriti in hudi materialni prikrajšanosti, da lahko ukrepi temeljijo na dejstvih in se prilagajajo spremembam.
